Pozdravljeni.
Imam neko tesnobo, ki me vedno spremlja vsakič, ko moram kam it. Vsak večer me zgrabi nek čuden občutek, ko npr. razmišljam, da moram naslednji dan na faks, na kakšen rojstno-dnevni piknik, potovanje, samo na kakšno pijačo s prijatelji, žur...me pred tem vedno zgrabi panika, nek strah in odpor, da moram zopet biti nekje med ljudmi in ponavadi odklonim vse kar me v bistvu veseli oz. se psihično pripravljam par dni prej preden grem kam :) Rada bi se družila, rada bi bila med ljudmi, na faksu -->SPROŠČENA! Najbolj smešno je to, da ko pridem na cilj se ta strah hitro poleže oz. postopoma. Ne prenašam tudi javnega prevoza, ker me množica ljudi in sedenje na avtobusu precej znervira,pa ne vem zakaj, ker vem, da mi noben ne bo nič naredil :) nimam pa izpita za avto tako da vedno prosim in sem vesela, da me pelje nekdo od domačih samo, da ne grem na vlak ali avtobus. :/ Tudi na faksu sem zelo nemirna, se potim in se ne morem osredotočit na bistvo predavanja (ne zmeraj) in vedno komaj čakam, da bo konec in da grem ven oz. domov, da pred izpitom sploh ne govorim. Čeprav hodim zdaj zadnji letnik sem oba letnika uspešno naredila , vendar sem imela že takrat te čudne težave. Po vsej verjetnosti me motijo ljudje, čeprav vem, da me noben ne gleda, in mi ne bo nihče nič naredil... :) samo pač nisem sproščena, tako kot bi morala biti . Zaradi tega tudi nič ne jem,( imam apetit) nočem, ker me od živcov da moram kam it, požene na WC. grem od 3x do 4x na WC pred določenim dogodkom vendar na koncu ne spravim nič več iz sebe ampak imam tak občutek kot da me še vedno tišči na blato. (na bruhanje mi ne gre) Zato tudi v javnosti nočem jest, ker mislim da me bo ščrvičlo.. no saj tudi me, mislim pa da je to zaradi nesrpoščenosti, imam pa že po naravi hitro prebavo, doma jem normalno in veliko! :)
Včeraj sem bila pri splošni zdravnici, ki me je takoj napotila do psihiatrinje. Ta mi je predpisala Cipralex (10mg) Z jemanjem naj bi začela danes zjutraj, vendar ga nisem vzela, ker mislim da bom v prvih parih tednih še bolj čudna in zato tudi nočem v takem stanju hodit naokoli (tudi na faks imam odpor it) :/ :/. Največji odpor do jemanja tablet imam zaradi izkušenj, ko sem imela v najstniških letih, zelo močno depresijo in sem bila takrat tudi hospitalizirana na adolescentni psihiatriji v Lj (takrat sem jemala Asentro 100 mg) , po jemanju tablet sem bila v prvem mesecu zelo odsotna zato se tudi zdaj bojim z jemanjem tablet, ker ne vem kaj me čaka in kdaj bodo stranski učinki prenehali delovati. Za nasvet se Vam že v naprej zahvaljujem.