Pozdravljeni,
nas vas se obračam z vprašanjem kako naj končno enkrat za vselej zapustim stisko, nemir, obup, slabo počutje.
Zadnja leta sem v kronični stiski, ki me spremlja vsak dan, morda se uspem le za trenutek sprostiti tekom dneva, vendar je "to" vedno v ozadju in me čaka. Obupujem nad vsem, veselje imam le za malo aktivnosti (osnovne), rad bi da bi bilo tako kot v časih, ko sem imel punco, prijatelje, ko sem ponoči dobro spal in imel motivacijo za življenje. Zdaj me nihče več ne pogleda, nevem zakaj, ker sem jim preveč govoril o svojih tegobah? Ali nisem imel energije za obiskovanje diskotek, koncertov...kar je pač njih zanimalo..., ker so se vsi stiki porazgubilisem cele dneve sam, živim tudi sam, saj sem se odselil od staršev zaradi nevzdržnih družinskih razmer. Obiskujem šolo kjer imam letos maturo, tudi tam nimam prijateljev, čeprav se želim vklopiti v družbo, nikar ne gre. Zelo me je strah, zelo zelo, kaj bo z mano. Najhuje je osamljenost, mislim, da celo huje kot tesnoba? Mislim, da je osamljenost moja glavna bolezen.
Šel sem k mnogim zdravnikom, kjer sem dobil zdravila, ki pa mi niso pomagala, no, trenutno jemljem Zooloft 150mg in ni precej bolje. Rekli so, da mi zdravila ne morejo pomagati kaj dosti... Kaj pa mi potem sploh še lahko? Hodil sem k psihologu vendar ni bilo napredka, toliko se je nabralo, toliko je neurejenih stvari, negotovosti pa nimam nikogar ki bi mu povedal in bi mi ta isti svetoval ;-( težko sam shendlam vse skupaj, želim se le urejeno mirno življenje, da bom lahko zvečer zaspal in se zjutraj zbudil s polno energije in z veseljem pričel bližajoči se dan.
;(
Hvala
nas vas se obračam z vprašanjem kako naj končno enkrat za vselej zapustim stisko, nemir, obup, slabo počutje.
Zadnja leta sem v kronični stiski, ki me spremlja vsak dan, morda se uspem le za trenutek sprostiti tekom dneva, vendar je "to" vedno v ozadju in me čaka. Obupujem nad vsem, veselje imam le za malo aktivnosti (osnovne), rad bi da bi bilo tako kot v časih, ko sem imel punco, prijatelje, ko sem ponoči dobro spal in imel motivacijo za življenje. Zdaj me nihče več ne pogleda, nevem zakaj, ker sem jim preveč govoril o svojih tegobah? Ali nisem imel energije za obiskovanje diskotek, koncertov...kar je pač njih zanimalo..., ker so se vsi stiki porazgubilisem cele dneve sam, živim tudi sam, saj sem se odselil od staršev zaradi nevzdržnih družinskih razmer. Obiskujem šolo kjer imam letos maturo, tudi tam nimam prijateljev, čeprav se želim vklopiti v družbo, nikar ne gre. Zelo me je strah, zelo zelo, kaj bo z mano. Najhuje je osamljenost, mislim, da celo huje kot tesnoba? Mislim, da je osamljenost moja glavna bolezen.
Šel sem k mnogim zdravnikom, kjer sem dobil zdravila, ki pa mi niso pomagala, no, trenutno jemljem Zooloft 150mg in ni precej bolje. Rekli so, da mi zdravila ne morejo pomagati kaj dosti... Kaj pa mi potem sploh še lahko? Hodil sem k psihologu vendar ni bilo napredka, toliko se je nabralo, toliko je neurejenih stvari, negotovosti pa nimam nikogar ki bi mu povedal in bi mi ta isti svetoval ;-( težko sam shendlam vse skupaj, želim se le urejeno mirno življenje, da bom lahko zvečer zaspal in se zjutraj zbudil s polno energije in z veseljem pričel bližajoči se dan.
;(
Hvala
