Spoštovani,
sem 37-letnica z urejenim družinskim življenjem, visoko izobražena, s primerno službo in dvema predšolskima otrokoma.
Ko se mi je januarja zgodilo, da tri zaporedne ponedeljke nisem ponoči niti zatisnila očesa, se mi še sanjalo ni, da bi lahko bili to prvi znaki depresije, saj poleg morebitne izgorelosti (po naravi sem perfekcionistka, decembra sem v službi vodila zahteven projekt, tudi doma pa želim čimveč dati svojima otrokoma) še vedno ne najdem razlogov za moje težave.
V februarju sem čutila pomanjkanje energije, brezvoljnost in veliko utrujenost, a sem nekako trmasto vztrajala, ko so se ji sredi meseca pridružile pa noči brez spanca (ena, potem čez nekaj dni dve zaporedoma, celo tri), sem vse usmerila v to (joga, sproščanje, Dominor, Baldrimed, obiskala sem bioenergetičarko …), a nisem nikamor prišla in sem potem vzela polovičko Lexaurina (čeprav imam strašen odpor do zdravil, posebej pa pomirjeval, a ko tri dni zaporedoma nisem niti zatisnila očesa, mi je to pomagalo do kakšnih treh ur spanca).
Končno sem obiskala osebno zdravnico, ki mi je predpisala Triitico in po dveh dneh, ko sem vzela 2/3 tablete, sem končno zaspala in sledilo je veliko olajšanje, saj sem po mesecu in pol lepo spala. Sledil je teden, poln optimizma, sicer so se pojavile omotice, tresenje in glavoboli, a mi je bilo pomembno, da spim. Ostala sem na 2/3, ker je bilo stranskih učinkov pri celi tableti občutno preveč. Po mesecu dni pa sem začela opažati, da me velikokrat napade tesnoba, da sem zopet utrujena in da ne zmorem več opravljati vsakodnevnih obveznosti. Osebna zdravnica me je z razlago, da Trittico deluje sicer uspavalno, a po petih tednih jemanja ni pokazal AD učinkov, poslala k psihiatrinji.
Ta mi je predpisala Asentro in nadaljevanje Trittica in po treh dneh najmanjše doze Asentre (25), se mi je vrnila nespečnost (pri meni to pomeni, da sploh ne zaspim – lepo umirim telo, dihalne vaje, ko že skoraj spim, pa kot da ne morem izklopiti zavesti, začnejo mi trzati mišice, pride tesnoba, skratka začaran krog. Naj povem še to, da od februarja SPLOH NIKOLI nisem uspela zaspati sama (brez Trittica mislim), niti čez dan, ko sem bila čisto izmučena in sem se prej v življenju velikokrat čez dan s polurnim spancem spočila, v tem času nisem nikoli zaspala, zadremala, niti na sopotnikovem sedežu v avtu, npr., ko sem na pritoževanja moža prej vedno spala).
Poleg tega so se mi v tednu dni jemanja najmanjše doze Asentre pojavile težave - omotičnost, tresenje, huda tesnoba, vročinski vali, prekomerno potenje, vneto grlo, nahod, srbečica, žarenje v telesu, in ko sem šesti dan doživela halucinacije, mi je psihiatrinja po telefonu naročila, da naj prekinem z Asentro in jemljem samo Trittico. Sedaj je šesti dan, ko vzamem le Trittico zvečer (150) in NE SPIM, enako kot prej, še pred terapijo s Tritticom, ki mi je pred Asentro VEDNO zagotavljal spanec.
Obupana sem in nemočna, saj ne razumem, zakaj Trittico sedaj ne deluje. Osebna zdravnica je mnenja, da je to še vedno lahko vpliv Asentre in da naj vztrajam ter pač vzamem še Lexaurin (tega me je strah, saj ko sem po dveh dneh mučenja v tem tednu vzela polovico, tudi ta ni več pomagal in sem nazadnje vzela proti jutru kar 3 mg Lexaurina, da sem za uboge tri ure zaspala). Psihiatrinja pa mi je telefonsko zagotovila, da moja huda nespečnost nima nobene veze z Asentro in da je pač poslabšanje simptomatike nezadovoljivega zdravljenja depresije in da predlaga bolnišnično zdravljenje. To me je povsem sesulo – saj lahko razumete; vse, kar bi rada, da začnem spati, kako naj pustim dva mala otroka, mož je službeno veliko na poti, nimava starih staršev ali kogarkoli za varstvo.
Prosim vas za kakršenkoli nasvet ali vzpodbudno besedo, saj sem OBUPANA. Vse bi zmogla, samo da bi lahko zaspala. Zakaj Trittico ne deluje več (nikjer nisem zasledila, da bi telo lahko razvilo toleranco) in koliko časa bi lahko kombinirala 150 Trittica in 3 mg Lexaurina, da si ne bi naredila prevelike škode? Kaj bi mi v psihiatrični bolnici sploh lahko pomagali drugače kot z zdravili?
Za vsak nasvet bom iz srca hvaležna.
sem 37-letnica z urejenim družinskim življenjem, visoko izobražena, s primerno službo in dvema predšolskima otrokoma.
Ko se mi je januarja zgodilo, da tri zaporedne ponedeljke nisem ponoči niti zatisnila očesa, se mi še sanjalo ni, da bi lahko bili to prvi znaki depresije, saj poleg morebitne izgorelosti (po naravi sem perfekcionistka, decembra sem v službi vodila zahteven projekt, tudi doma pa želim čimveč dati svojima otrokoma) še vedno ne najdem razlogov za moje težave.
V februarju sem čutila pomanjkanje energije, brezvoljnost in veliko utrujenost, a sem nekako trmasto vztrajala, ko so se ji sredi meseca pridružile pa noči brez spanca (ena, potem čez nekaj dni dve zaporedoma, celo tri), sem vse usmerila v to (joga, sproščanje, Dominor, Baldrimed, obiskala sem bioenergetičarko …), a nisem nikamor prišla in sem potem vzela polovičko Lexaurina (čeprav imam strašen odpor do zdravil, posebej pa pomirjeval, a ko tri dni zaporedoma nisem niti zatisnila očesa, mi je to pomagalo do kakšnih treh ur spanca).
Končno sem obiskala osebno zdravnico, ki mi je predpisala Triitico in po dveh dneh, ko sem vzela 2/3 tablete, sem končno zaspala in sledilo je veliko olajšanje, saj sem po mesecu in pol lepo spala. Sledil je teden, poln optimizma, sicer so se pojavile omotice, tresenje in glavoboli, a mi je bilo pomembno, da spim. Ostala sem na 2/3, ker je bilo stranskih učinkov pri celi tableti občutno preveč. Po mesecu dni pa sem začela opažati, da me velikokrat napade tesnoba, da sem zopet utrujena in da ne zmorem več opravljati vsakodnevnih obveznosti. Osebna zdravnica me je z razlago, da Trittico deluje sicer uspavalno, a po petih tednih jemanja ni pokazal AD učinkov, poslala k psihiatrinji.
Ta mi je predpisala Asentro in nadaljevanje Trittica in po treh dneh najmanjše doze Asentre (25), se mi je vrnila nespečnost (pri meni to pomeni, da sploh ne zaspim – lepo umirim telo, dihalne vaje, ko že skoraj spim, pa kot da ne morem izklopiti zavesti, začnejo mi trzati mišice, pride tesnoba, skratka začaran krog. Naj povem še to, da od februarja SPLOH NIKOLI nisem uspela zaspati sama (brez Trittica mislim), niti čez dan, ko sem bila čisto izmučena in sem se prej v življenju velikokrat čez dan s polurnim spancem spočila, v tem času nisem nikoli zaspala, zadremala, niti na sopotnikovem sedežu v avtu, npr., ko sem na pritoževanja moža prej vedno spala).
Poleg tega so se mi v tednu dni jemanja najmanjše doze Asentre pojavile težave - omotičnost, tresenje, huda tesnoba, vročinski vali, prekomerno potenje, vneto grlo, nahod, srbečica, žarenje v telesu, in ko sem šesti dan doživela halucinacije, mi je psihiatrinja po telefonu naročila, da naj prekinem z Asentro in jemljem samo Trittico. Sedaj je šesti dan, ko vzamem le Trittico zvečer (150) in NE SPIM, enako kot prej, še pred terapijo s Tritticom, ki mi je pred Asentro VEDNO zagotavljal spanec.
Obupana sem in nemočna, saj ne razumem, zakaj Trittico sedaj ne deluje. Osebna zdravnica je mnenja, da je to še vedno lahko vpliv Asentre in da naj vztrajam ter pač vzamem še Lexaurin (tega me je strah, saj ko sem po dveh dneh mučenja v tem tednu vzela polovico, tudi ta ni več pomagal in sem nazadnje vzela proti jutru kar 3 mg Lexaurina, da sem za uboge tri ure zaspala). Psihiatrinja pa mi je telefonsko zagotovila, da moja huda nespečnost nima nobene veze z Asentro in da je pač poslabšanje simptomatike nezadovoljivega zdravljenja depresije in da predlaga bolnišnično zdravljenje. To me je povsem sesulo – saj lahko razumete; vse, kar bi rada, da začnem spati, kako naj pustim dva mala otroka, mož je službeno veliko na poti, nimava starih staršev ali kogarkoli za varstvo.
Prosim vas za kakršenkoli nasvet ali vzpodbudno besedo, saj sem OBUPANA. Vse bi zmogla, samo da bi lahko zaspala. Zakaj Trittico ne deluje več (nikjer nisem zasledila, da bi telo lahko razvilo toleranco) in koliko časa bi lahko kombinirala 150 Trittica in 3 mg Lexaurina, da si ne bi naredila prevelike škode? Kaj bi mi v psihiatrični bolnici sploh lahko pomagali drugače kot z zdravili?
Za vsak nasvet bom iz srca hvaležna.