prevec razmisljanja

Pozravljena. V zadnjih dnevih imam hude tezave z anksioznostjo in tesnobo...od vedno sem analitik, globoko razmisljam in izumljam neke teorije o vsem, kar je vezano na moj miselni tok, ko sem recimo sam s seboj, navadni pa globokih misinbisem bil sposoben izrazati v prisotnost ljudi, takrat sem enostavno zamrznil in izgubil koncentracijo in govoril nekaj na bolj pamet...v zadnjih dveh dnevih pa sem popopnoma zapadel v neprestanem razmisljanju in v vsem najdem neko brezveznost... Vse si razlagam skozi svoj svet in gledam cim bolj objektivno in spoznavam, kako je vsaka stvar umetna, brez nekega smisla, d a vse si je izmislil clovek, to pa nima pomena z realnostjo, resnicnostjo...zgolj smo suznji neke ozkoglednosti in pravil, ki nas omejujejo in zatirajo nase nagone ipd. ..pa tudi slabo in dobro ne obstaja, je zgolj to kar vidimo v odaotnosti custev - to je realnost. Custva nam po mojem narekujejo,kaj je prav, kaj ne...stvar vzgoje, kulture....in milijon takih stvari. In zaprl sem se v svoj svet, ne druzim se vec s prijatelji, ker jih vidim kot neke ovce, oni me ne razumejo, gledajo na vse zgolj preko nekih zmanipuluranih in sfaljenih vzorcev in informacij...in tudi studiju ne verjamem vec, ne uzivam vec v njem, ker neprestano vidim napake, vem, da kar se ucim, je zgolj neko zacasno stanje, ki se bo v kratkem spremenilo, ne bo obveljalo...in te informacije, ki so itak napacne, krojijo moj zivljenjski potek, na drugi strani pa ljudje, ki so povprecni in ozkogledi, zarukani, uspevajo...
To me boli, ubija in ne vidik vec smisla v zivljenju...na vsako stvar najdem svojo razlago in tujo zavracam, saj vedno najde argument proti...

Ne verjamem vec strokovnjakom, saj menim, da ia vsak avoj subjektivni pogled in bolh kot smo oprani,bolj jim bomo verjeli...

Aja in se to: te misli sem si zelel vedno izrazati in deliti z drugimi, da izpadem in dobivam potrditve o inteligenci...no, zdaj sem padel notri in ne morem vec ven. Kako naj so pomagam??