Žal vas moram prositi za nasvet. Razmišljam o samomoru in me zanima na kakšen način lahko končam svoje življenje, da bo izgledalo kot nesreča? Res nočem, da se moji najbližji še vse življenje krivijo za mojo smrt (že tako jim bo hudo ob moji izgubi).
Na kratko bom poskušal povedati čimveč o svoji situaciji.
Star sem 29. Prve težave so se pojavile že v srednji šoli, ki so bile kasneje v poznih študentskih letih odpravljene, a psihično si nikoli nisem povsem opomogel (o tem vam žal ne morem povedati kaj več).
Potem pa so se pojavile nove težave. 2 leti nazaj sem dobil prvo zaposlitev-glede na razmere na trgu kar hitro. Ampak v službi sem tako nesrečen, da ne zmorem več. Kot prvo mi to kar delam sploh ni všeč, kot drugo tega tudi ne znam delat. Celo življenje sem zapravil za izobrazbo, najprej osvnovna šola, potem gimnazija in še faks (16 let šolanja, samo zato da na koncu nič ne znam). Totalno sem nesposoben, to da imam diplomo mi popolnoma nič ne pomaga v življenju. Saj bi zamenjal službo, sam tudi nič drugega ne znam delat-še za čistilko ne morem it delat, ker tudi rabiš izkušnje. Poleg tega je pa itak zelo težko dobit kakršnokoli službo. Če dam odpoved in ostanem doma se bom samo še hujše počutil, še bolj nesposobnega. Zadnje leto ne spim, s punco zadnje pol leta sploh nisva sexala, ker enostavno nisem bil sposoben. Čisto sem na tleh. Zato sem se odločil in zapustil svojo punco (ki je res najboljša, me je vedno podpirala), ker sem se hotel še bolj kaznovati, poleg tega pa jo s samomorom nebi prizadel v tolikšni meri, če nebi bila več skupaj. Uglavnem nesrečen sem že skoraj celo življenje, pa čeprav sem imel najboljše starše in super otroštvo. Kaj ima smisel živet, če bom vedno nesrečen, s tem pa bojo nesrečni ljudje s katerimi živim? Moje celo življenje sem se trudil, pomagal in delal vse, da bojo ljudi ki jih imam rad srečni. To je tudi razlog, da nisem samomora naredil že prej. Ampak čas je, da začnem gledat nase in ne več na druge. Zato je moja odločitev dokončna-reši me lahko samo še čudež. Pa prosim prihranite si čas s pisanjem, da ni vredno, da bo minilo ali da bo boljše. Ker ne bo-neumen in nesposoben bom vedno. Pa tudi ne pisat naj si najdem pomoč-noben me ne more narediti pametnejšega in sposobnega. Pogovor pa ne bo rešil mojih težav. S tableti bi odpravil samo simptome, ne pa tudi vzroke.
Vse kar rabim so informacije, na kakšen način naj to naredim, da ne bo kdo posumil na samomor. Ker nočem, da še dodatno trpijo ob moji smrti. Zelo veliko sem razmišljal kako izboljšati stvari vendar sem na koncu vedno prišel do ugotovitve, da je odločitev za samomor najboljša-pa čeprav se verjetno večini to ne zdi najboljša rešitev.
Na kratko bom poskušal povedati čimveč o svoji situaciji.
Star sem 29. Prve težave so se pojavile že v srednji šoli, ki so bile kasneje v poznih študentskih letih odpravljene, a psihično si nikoli nisem povsem opomogel (o tem vam žal ne morem povedati kaj več).
Potem pa so se pojavile nove težave. 2 leti nazaj sem dobil prvo zaposlitev-glede na razmere na trgu kar hitro. Ampak v službi sem tako nesrečen, da ne zmorem več. Kot prvo mi to kar delam sploh ni všeč, kot drugo tega tudi ne znam delat. Celo življenje sem zapravil za izobrazbo, najprej osvnovna šola, potem gimnazija in še faks (16 let šolanja, samo zato da na koncu nič ne znam). Totalno sem nesposoben, to da imam diplomo mi popolnoma nič ne pomaga v življenju. Saj bi zamenjal službo, sam tudi nič drugega ne znam delat-še za čistilko ne morem it delat, ker tudi rabiš izkušnje. Poleg tega je pa itak zelo težko dobit kakršnokoli službo. Če dam odpoved in ostanem doma se bom samo še hujše počutil, še bolj nesposobnega. Zadnje leto ne spim, s punco zadnje pol leta sploh nisva sexala, ker enostavno nisem bil sposoben. Čisto sem na tleh. Zato sem se odločil in zapustil svojo punco (ki je res najboljša, me je vedno podpirala), ker sem se hotel še bolj kaznovati, poleg tega pa jo s samomorom nebi prizadel v tolikšni meri, če nebi bila več skupaj. Uglavnem nesrečen sem že skoraj celo življenje, pa čeprav sem imel najboljše starše in super otroštvo. Kaj ima smisel živet, če bom vedno nesrečen, s tem pa bojo nesrečni ljudje s katerimi živim? Moje celo življenje sem se trudil, pomagal in delal vse, da bojo ljudi ki jih imam rad srečni. To je tudi razlog, da nisem samomora naredil že prej. Ampak čas je, da začnem gledat nase in ne več na druge. Zato je moja odločitev dokončna-reši me lahko samo še čudež. Pa prosim prihranite si čas s pisanjem, da ni vredno, da bo minilo ali da bo boljše. Ker ne bo-neumen in nesposoben bom vedno. Pa tudi ne pisat naj si najdem pomoč-noben me ne more narediti pametnejšega in sposobnega. Pogovor pa ne bo rešil mojih težav. S tableti bi odpravil samo simptome, ne pa tudi vzroke.
Vse kar rabim so informacije, na kakšen način naj to naredim, da ne bo kdo posumil na samomor. Ker nočem, da še dodatno trpijo ob moji smrti. Zelo veliko sem razmišljal kako izboljšati stvari vendar sem na koncu vedno prišel do ugotovitve, da je odločitev za samomor najboljša-pa čeprav se verjetno večini to ne zdi najboljša rešitev.