Pozdravljeni,
zastavila ste dva zanimiva vprašanja, in sicer, kakšne so potencialne kratkoročne in dolgoročne posledice panične motnje, lahko tudi rečemo, na splošno anksioznih motenj.
In kratkoročno, kakor ste že sama sklepala, ni nobenih posledic. Pnični napadi so, sicer zelo neprijetni, ampak načeloma niso nevarni. Dolgoročno je že druga zgodba. Saj kronično stanje stresa in tesnobe lahko vpliva na zdravstveno stanje. Najbolj je obremenjen kardiovaskularni sistem, ampak tudi endokrini, imunski, itn, da ne naštevam. Kronični stres ni zdrav za nobenega, za razliko od akutniga, ki je lahko spodbujajoč v določenih situacijah.
V vašem primeru, ne morem vedeti, kaj vam provzroča panične napade. Ampak, lahko vam rečem, da se z njimi ni treba sprijazniti, ker obstajajo različne oblike pomoči. Psihoterapija je pri anksioznih motnjah zelo učinkovita, tudi zdravila lahko pomagajo (pomirjevala vam načeloma odvetujem). Izključiti je treba tudi možne telesne vzroke panične motnje (delovanje ščitnice?), preveriti možne prehranske primankljaje (vitamin D, B kompleks, Omega 3...), ter odstraniti škodljive razvade ki lahko vplivajo na anksioznost (kajenje, kava, alkohol), povečati telesno aktivnost ter se naučiti dihalne in sprostitvene vaje.
Kar veliko stvari je možno narediti, sprijazniti se res ni treba.
Lep pozdrav,
zastavila ste dva zanimiva vprašanja, in sicer, kakšne so potencialne kratkoročne in dolgoročne posledice panične motnje, lahko tudi rečemo, na splošno anksioznih motenj.
In kratkoročno, kakor ste že sama sklepala, ni nobenih posledic. Pnični napadi so, sicer zelo neprijetni, ampak načeloma niso nevarni. Dolgoročno je že druga zgodba. Saj kronično stanje stresa in tesnobe lahko vpliva na zdravstveno stanje. Najbolj je obremenjen kardiovaskularni sistem, ampak tudi endokrini, imunski, itn, da ne naštevam. Kronični stres ni zdrav za nobenega, za razliko od akutniga, ki je lahko spodbujajoč v določenih situacijah.
V vašem primeru, ne morem vedeti, kaj vam provzroča panične napade. Ampak, lahko vam rečem, da se z njimi ni treba sprijazniti, ker obstajajo različne oblike pomoči. Psihoterapija je pri anksioznih motnjah zelo učinkovita, tudi zdravila lahko pomagajo (pomirjevala vam načeloma odvetujem). Izključiti je treba tudi možne telesne vzroke panične motnje (delovanje ščitnice?), preveriti možne prehranske primankljaje (vitamin D, B kompleks, Omega 3...), ter odstraniti škodljive razvade ki lahko vplivajo na anksioznost (kajenje, kava, alkohol), povečati telesno aktivnost ter se naučiti dihalne in sprostitvene vaje.
Kar veliko stvari je možno narediti, sprijazniti se res ni treba.
Lep pozdrav,