Pozdravljeni,
podobno kot gospa zgoraj imam tudi sama težave z obvladovanjem jeze in se mi zdi, da bi potrebovla strokovno pomoč. Po naravi sem mirna, dobrovoljna oseba, težave z jezo pa imam v službi, zaradi sodelavk, ki izigravajo, so nesramne ali lažejo nadrejenim. V takšnih trenutkih me spopade bes in mi pade tema na oči in se tisti trenutek pogosto odzovem s kakšnim pikrim elektronskim sporočilom, ki ga napotim vse do vrha vodstva, potem, ko bes mine (čez pol ure ali uro), pa me je zaradi mojih reakcij sram. Si pa ne znam pomagati. Sodelavke so živa groza, zelo me ponižujejo, tako da vzrok za jezo in bes, ki sta posledica nemoči, poznam, ne znam pa si pomagati, kako to obvladovati. Ker se obenem soočam še s hormonskim neravnovesjem, sem na trenutke čisto nerazsodna in takrat občutim to urgentno nujo odreagirati in odreagiram, pa ne bi smela. Nasilnih občutkov nimam, le takoj nazaj zabrusim, sporočila pa nato bere več ljudi v podjetju, ki niti ne vedo, kaj je bil vzrok za mojo reakcijo. Najbrž me imajo za precej neuravnovešeno in ti trenutki afekta dejansko so nauravnovešenost.
Kako naj si pomagam, da do teh mojih reakcij ne bi prihajalo in da bi lahko stvari mirno in analitično sprejela in jih predelala in šele nato reagirala, če je to sploh primerno? Štetje do 10, znaki stop itd.... vse to ne pomaga, za psihoterapijo pa nimam denarja. Obstaja kakšno društvo za samopomoč (na področju Ptuja ali vsaj Podravja) ali kaj podobnega?
Moj drugi problem pa je, da veliko govorim in razlagam, kar je spet odraz hude nemoči in stiske, ker sem podvržena poniževanju in mobingu na delovnem mestu. Namesto, da bi molčala, vse zlapam ven, tudi osebne stvari, to pa mi potem spet škoduje. Kot da bi imela kakšno bolezen ali sindrom, čisto vse zlapam ven. Hkrati pa me motijo vdori v mojo zasebnost. Resnično se obnašam neracionalno in afektivno, to vem, a tega ne zmorem nadzorovati.
Kako naj vse to obvladujem?
Za nasvet se zahvaljujem.
podobno kot gospa zgoraj imam tudi sama težave z obvladovanjem jeze in se mi zdi, da bi potrebovla strokovno pomoč. Po naravi sem mirna, dobrovoljna oseba, težave z jezo pa imam v službi, zaradi sodelavk, ki izigravajo, so nesramne ali lažejo nadrejenim. V takšnih trenutkih me spopade bes in mi pade tema na oči in se tisti trenutek pogosto odzovem s kakšnim pikrim elektronskim sporočilom, ki ga napotim vse do vrha vodstva, potem, ko bes mine (čez pol ure ali uro), pa me je zaradi mojih reakcij sram. Si pa ne znam pomagati. Sodelavke so živa groza, zelo me ponižujejo, tako da vzrok za jezo in bes, ki sta posledica nemoči, poznam, ne znam pa si pomagati, kako to obvladovati. Ker se obenem soočam še s hormonskim neravnovesjem, sem na trenutke čisto nerazsodna in takrat občutim to urgentno nujo odreagirati in odreagiram, pa ne bi smela. Nasilnih občutkov nimam, le takoj nazaj zabrusim, sporočila pa nato bere več ljudi v podjetju, ki niti ne vedo, kaj je bil vzrok za mojo reakcijo. Najbrž me imajo za precej neuravnovešeno in ti trenutki afekta dejansko so nauravnovešenost.
Kako naj si pomagam, da do teh mojih reakcij ne bi prihajalo in da bi lahko stvari mirno in analitično sprejela in jih predelala in šele nato reagirala, če je to sploh primerno? Štetje do 10, znaki stop itd.... vse to ne pomaga, za psihoterapijo pa nimam denarja. Obstaja kakšno društvo za samopomoč (na področju Ptuja ali vsaj Podravja) ali kaj podobnega?
Moj drugi problem pa je, da veliko govorim in razlagam, kar je spet odraz hude nemoči in stiske, ker sem podvržena poniževanju in mobingu na delovnem mestu. Namesto, da bi molčala, vse zlapam ven, tudi osebne stvari, to pa mi potem spet škoduje. Kot da bi imela kakšno bolezen ali sindrom, čisto vse zlapam ven. Hkrati pa me motijo vdori v mojo zasebnost. Resnično se obnašam neracionalno in afektivno, to vem, a tega ne zmorem nadzorovati.
Kako naj vse to obvladujem?
Za nasvet se zahvaljujem.