Quantcast
Channel: MedOverNet
Viewing all articles
Browse latest Browse all 20655

Kdaj je najboljša rešitev za zvezo ločitev?

$
0
0
Najprej – vsaka čast, da ste pripravljeni del svojega dragocenega čas nameniti drugim. Hvala!

Uf, saj ne vem kje začeti. Mogoče s tem kaj me je pripeljalo do tega, da vam pišem – nekontroliran jok. Dejansko se mi solze ulijejo takoj, ko začnem razmišljati o težavah. Dojela sem, da se mi podira tisti močan zid, ki je do zdaj nekako »držal« vse težave in nerazrešene misli. Takoj, ko me kateri od prijateljev vpraša »kako si?« spremenim temo, saj bi se v nasprotnem primeru začela jokati..tudi sredi gostilne.

S partnerjem (32) sva v zvezi (zunajzakonska skupnost) približno 5 let. Imava dve leti starega otroka. Sama jih štejem 25.
Noben od naju ni imel rožnatega otroštva. Partnerjev oče je bil nasilen alkoholik, pokojen že 18 let. Njegova mama je sama vzgajala kar veliko družino, z velikim materialnim pomanjkanjem.
V moji družini ni bilo nobenega materialnega pomanjkanja. Je pa prisotna hladnost, napetost med staršema. Odkar pomnim se stalno prepirata. Velikokrat sem slišala tudi besede »ali vidiš kakšen/na je..« Prisotnega je kar nekaj dretja z očetove strani, ki je zelo živčna oseba in ga vse hitro zmoti in razburi - še posebej moja mama. Ne morem vam opisati kako mi je odleglo, ko sem se odselila. Stavek rad/a te imam ali topel objem pri nas ne obstajata (razen pri moji sestri..še to sčasoma).

S partnerjem trenutno živiva pri njegovi mami (v ločenem stanovanju, delimo si kopalnico). Gradiva hišo in upava na čimprejšnjo selitev saj je hiša kar polna. Njegova sestra, ki tudi živi z mamo je precej naporen čustven vampir.

Že ko sem ga spoznala sem vedela, da se s stresom sooča z jezo. O tem sva se pogovorila, vse izhaja iz njegovega otroštva in zlorabe (tudi spolne).
Sama sem kljub vsemu topel človek, zelo rada se smejim, poslušam druge, jim pomagam in na splošno obožujem pozitivno energijo. Rada sem tudi sama, potrebujem svoj mir (ki ga trenutno v hiši nimam). Velikokrat skrivam čustva. Sem izredno zasanjana in misli pogosto bežijo v nek drug, sanjski svet – so obdobja, ko to lahko počnem cel dan ali pa en mesec ne. Velik del mojega življenja je glasba. Takoj, ko jo poslušam me odnese drugam. Prav zato sem se ji za nekaj časa celo odpovedala. Ker nisem prenesla razlike med mojim in sanjskim svetom.

Ne bom na dolgo razlagala situacije kako je prišlo do otroka. Otrok je tu in oba ga imava neizmerno rada.

Se je pa obnašanje partnerja poslabšalo/spremenilo, oz. je mogoče prišlo bolj do izraza..nisem prepričana.
Večkrat ima kakšne žaljive izpade. Na primer – nočem pobrati perila, ker se mi še ne zdi dovolj suho in reče, da sem nesposobna. Bila sem tudi že krava in še marsikaj. To se ne dogaja vsak dan, se pa vsak teden. Do fizičnega nasilja ni nikoli prišlo. Je pa že dvakrat prišlo do situacije, ko mi ni bil všeč način ravnanja z otrokom (otrok ga je udaril on pa se je odzval z agresivnim dretjem) ob mojem nasprotovanju je zabrusil, da naj bom tiho, naj mu ne nasprotujem v pričo otroka, ker me bo počil.
Tole se zdaj res grozno bere in verjetno si marsikdo misli, kaj še delam z njim. Moram pa poudariti, da se trudi – ko je na koncu z živci raje zadiha, se umakne ipd. Tudi sama ne popustim v takih primerih in nisem tiho ali pa pazim kaj delam, da ga ne bi ujezila. Svoje napake/izpade prizna in se opraviči. Razume, da ni ravnal prav.

Ker dobro vem iz kje jeza izvira in ker je sicer ljubeč oče, ki se trudi in je večino časa razumna oseba in se ujameva, še vedno vztrajam v zvezi.
Kljub vsemu je spoštovanje prisotno, veliko »požre« in res ne razumem kako je lahko oseba s takimi izpadi hkrati tako dobra. Kaj je zdaj tu maska? Bo čez 10 let ostala le še jeza?
Spolnost je slaba. Velikokrat ravno sama nočem intime – ko se spomnim kakšnega njegovega izbruha se sploh ne morem sprostiti. Spolnost mi pa vseeno veliko pomeni.

Zdaj po eni strani vidim življenje z njim, upam, da bo po selitvi lažje. Računam na izpade, ki jih še lahko sprejmem. Ne vem pa kako bo čez 10 let.
Po drugi strani vidim ločitev in deljeno skrbništvo nad otrokom. Vidim se kako sproščeno diham na svojem in imam končno malo miru za razmislek.
Je pa še tretja stran - poznam razliko med zaljubljenostjo in ljubeznijo. Partnerja imam res neskončno rada. Kljub temu pa izredno pogrešam zaljubljenost in vznemirjenost. Dobro se zavedam, da to v vsaki zvezi mine in potem sledi konec ali pa globlja ljubezen. Je možno, da iščem izhod iz zveze, ker še želim izkusiti zaljubljenost? Ali je trenutna ljubezen že tako uničena (kot pravijo – ljubezen včasih ni dovolj), da ji ni več pomoči in želim poiskati novo? Mogoče moj sanjski svet (v katerem je partner ljubeča oseba s katero z veseljem in uspešno razrešujeva težave ter je spolnost odlična) le ni tako sanjski ampak sem ga naredila sanjskega, ker mislim, da partnerja ne smem zapustiti?

Enostavno ne vem več kaj narediti. Sem čisto izgubljena, občutek imam, da se ne morem »sestaviti« in razumno razmisliti. V prvi vrsti želim kar je najbolje za otroka in nato zame. Definitivno nočem, da moj otrok odrašča v takem okolju kot sem sama.

Še enkrat hvala za vaš čas, ki ste ga porabili ob prebiranju in razčlenjevanju tega pisma. Hvaležna bom za vsak odgovor.

Lep dan želim.

Viewing all articles
Browse latest Browse all 20655

Trending Articles



<script src="https://jsc.adskeeper.com/r/s/rssing.com.1596347.js" async> </script>