V bistvu smo (kot je videti že v samem načinu, kako je ta tema zasnovana) drugačni nekako privzeto osamljeni. Medtem, ko se zlahka pošalim ali ostro prerekam tu na forumu o nekaterih temah, pa le stežka najdem sogovornika, ki bi ga zanimalo "tistih 20% vsebin", ki mene naredijo drugačnega (in po nekih občih merilih uspešnega). Predvsem je to opazno, ko debata zaide v abstraktno, neznano. Tu se večini ustavi, saj preprosto ne premišljujejo o tem, čemu bi nekaj mogli drugače, temveč se raje prepuščajo udobju predvidljivosti. Tako da zlahka pritrdim temu, da smo drugačni tudi precej osamljeni. Morda celo tolikanj bolj, ker se zavedamo, da sta tako uspeh, kakor neuspeh kvalitativno enaka, le v smeri različna in to doživljajo kot nekakšno nagajanje, oviranje njih samih od nas...
↧
Starševski čvek • Re: Uspešni izseljenci zakaj visite na monu?
↧