Mi smo tudi imeli take, pa vljudne prošnje niso pomagale. Po mesecih trpljenja preprosto nismo odprli več. Od začetka smo se skrivali kao da nas ni doma, pa so znali ure viseti pred vrati in takoj, ko je kdo stopil ven, so že bili not (ena družina, šlo je za bivše sosede). Pri nas so dnevno viseli tudi po 8 ur, za popizdit je bilo. Vsak božji dan. No potem pa nismo odprli in se nismo pretvarjali, da nismo doma, tako da so slišali, da nočemo odpreti. Smo pa le pazili, da nihče ne zapusti stanovanja, da niso mogli notri. Trajalo je par mesecev, potem pa smo zmagali...
So se nam smilili, ker so bili reveži, samo enostavno so nam praktično živeli v stanovanju, ni bilo za zdržat, za naše prošnje pa so tudi bili gluhi. Tudi, ko smo direkt povedali (prijazno), da nas motijo, niso reagirali, takrat so pač pustili ušesa po sebi in gonili taktiko obsedanja.
No nam je uspelo, nikoli več jih ni bilo nazaj, doma smo se sramovali, a kaj smo drugega hoteli... Razen da jih zmerjamo, to pa nam ni šlo, kako boš reveža še zmerjal?
So se nam smilili, ker so bili reveži, samo enostavno so nam praktično živeli v stanovanju, ni bilo za zdržat, za naše prošnje pa so tudi bili gluhi. Tudi, ko smo direkt povedali (prijazno), da nas motijo, niso reagirali, takrat so pač pustili ušesa po sebi in gonili taktiko obsedanja.
No nam je uspelo, nikoli več jih ni bilo nazaj, doma smo se sramovali, a kaj smo drugega hoteli... Razen da jih zmerjamo, to pa nam ni šlo, kako boš reveža še zmerjal?
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 27 Maj 2016 01:40