Jaz sem tekoče brala, pisala in računala do 100 že pri 4 letih. Nihče me ni učil, nekako sem se naučila sama, v tem sem uživala. Starši so me prej zavirali, spodbujali nikoli. V šoli se nisem dolgočasila, je pa res da sem v šoli naredila vse DN, še več kot treba, brala knjige iz knjižnice in podobno (takrat podaljšanega bivanja ni bilo), doma sem se pa izključno igrala ali gledala tv, za šolo nisem delal absolutno nič, do konca osemletke ne. Vedno sem bila najboljša v generaciji, brez truda ampak ambicij nisem imela, v sebi nimam absolutno nobene tekmovalnosti, tako da o nekih dosežkih v karieri ne morem govorit, niti najmanj. Imam 3 otroke, vsi so v šolo šli brez kakršnega koli znanja česarkoli, le rit so si znali obrisati in znali so šteti do 10. Sem poskusila, a so vsi zavrnili "predčasno učenje", forsirala jih pa nisem. V šoli so se naučili vse, blesti nobeden, vsi so v spodnji sredini. Eden počasi prosperira, dva, mislim da ne bosta nikoli. Opazujoč druge otroke, definitivno ne moremo povezat zgodnjega učenja z boljšimi rezultati kasneje, eni nadaljujejo fenomenalno, drugi zdrsnejo v povprečje. Če kaj, imajo pa ti otroci skoraj zagotovo boljše ocene v 3., morda še 4. razredu, kot bi imeli sicer, v višjih razredih pa ta prednost v celoti izzveni.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 18 Jun 2016 08:35
