Sla sva za en dan v Strunjan. Zame najlepsi del nase obale. Ob 8 uri sva bila na plazi. Nikjer nobenega... Najlepsi koticki, s popoldanskih soncem, polni krame... Velika ponjava, nesteto brisac, Celo olje, zari, mini bar... Ob priblizno 11 uri se primaje gospod. S cigaro v ustih... Brez besed in vprasanj odlozi svoj nahrbtnik na mojo brisaco, obesa oblacila meni, tik nad glavo. Odpre "mini bar", zakopan nad mojo glavo... Cisto presenecena.... Povem, da sva danes midva tam... In kaj mi zabrusi... Je upokojenec, zasluzen podjetnik in da hcerka pride z otroci, ko se naspijo... Ne prenesem nadutosti. Samo tega ne!!! Bi se umaknila, pa je moj dragi alergicen na sonce, mu pa godi voda, morska... Okoli enih se primaje njegova soproga... In za njo, kup gorenjskih prijateljev... Kaj vse nama je rekla, raje ne bi.... Ves cas je hodila v bar, zakopan nad mojo glavo... Sva prezivela, ploskali so mi vsi, ko sem "deportirala" stvari, na kup... Zal mi je, da jih nisem vrgla direkt v morje.... Stvari.... Se bova sla.. In, ce ga srecam, bom naredila isto!!!! Vse bo slo v morje.... Pa ne zaradi nagajanja, ampak zaradi NADUTOSTI!
Statistika: Objavljeno Napisal selnica — 26 Jul 2016 18:28