Vedno v kaj dvomomim.Tudi tisto ,kar mi obljublja mož.Moj pesimizem izgleda nekako takole:Preberem,da je kumara dobra za podočnjake in kako naj bi ta postopek naredila pa si umes premislim,da iz tega itak ne bo nič,ne bo učinka in potem seveda tega ne naredim.Podobno je pri drugih stvareh.Če mi kdo pove da me ima rad dvomim v to prepričana sem,da je z menoj zaradi drugih razlogov.Nasplošno mislim,da se stvari ne bodo odvile tako kot smo prvotno mislili in načrtovali in na koncu se res zgodi da od tega ni nič lahko gre za majhne ali večje načrte.Ne vem kam naj vse skupaj dam ,kot naprimer dobra prognoza kaj se bo v naprej zgodilo ali nezaupanje v vse?Mož mi pravi,da sproti vse podiram s svojo slabo voljo med tem ,ko jaz mislim da se on samo hvali in vidi nerealno nekatere načrte občutek imam da plava v oblakih in je nasplošno preveč zaupljiv do ljudi.Na koncu se res izkaže,da vse le ni tako kot je on mislil in mene to spoznanje vrže v še večje dvome in pesimizem.Mogoče mi lahko pišete kaj o nizki samopodobi kako ta izgleda pri človeku in kako se ta obnaša?
↧