Še moja zgodba napisal:
Vidim,da nas je tu kar nekaj z podobni zgodbami zadnje čase razmišljam še samo o tem in nekomu se moram izpovedat,se mi zdi da je mon kar primerno mesto za to,da dobim kakšen uporaben nasvet in hvala že vnaprej.
Razmišljam kako sva se ravno midva našla oba iz popolno različnih drugačnih družin on ločene družine ,težkim otroštvom,samorastnik,deloholik,materjaist,nespoštljiv odnos do vseh v njegovi družini,še posebno do mame,ki mislim da le ni bila tako slaba,včasih opažam,da bi me rad omejaval pri določenih zadevah,bil agresiven,no jaz ravno obratno zato toliko bolj cenim odnose med nama,cenim starše in na splošno dobre odnose med ljudmi, kar je za njega vse bolj kot ne površinsko in da je to samo v moji iluziji.Ko si zaljubljen te seveda nič ne moti,potem pa priletiš na realna tla,kot sem jaz.Resnično me je začelo motit vse in opažam,da sem zaradi njega ker njemu ni to toliko pomembno zapostavljati svoje prijateljice,svojo družino motiti to,da samo še dela,da si ne zna najdit "tistih 5 minut" za družino,naju dva,za svojo,mojo družino,dotiki,objemi,povezanost,pogovori,ki jih sem jih začela pogrešat, in si postavljam vprašanje kot tudi vam,ali lahko takšna zveza deluje na dolgi rok ali bolje da zaključiva,sedaj,ko je še čas sva pa oba v tridesetih in še brez otrok.
Se strinjam z zadnjim napisanim. Vajina zveza že ugaša, ker žal nista dovolj vlagala vanjo ampak pustila, da teče svojo pot. Takšno zvezo se seveda da rešit in to tako, da je boljše od prej. Vendar pa je potrebno ogromno dela, da to dosežeš in ne vem, če sta na to pripravljena oz si to želita. Če bosta šla narazen ne dovoli več, da se ti zgodba še kdaj ponovi.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 15 Nov 2016 16:02