Spoštovani
Kar močno sem se mogla potruditi, da sem se odločila, da vam pišem. Predvsem zato, ker se bojim vašega odgovora, oziroma sama vem, da je z menoj nekaj hudo narobe.
Začelo se je z bobnenjem v glavu, za katerega nismo našli vzroka. Vsakič, ko sem dvignila glavo ( v postelji) sem dobila čuden občutek v ušesih in bobnelo je v ušesih. Trajalo je nekaj časa, me je pa zelo skrbelo. Imam 2 majhna otroka in bila sem popolnoma izžeta. Bila sem tudi v skrbeh, ker je mlajši sin ob vsakem prehladu dobil bronhitis in končal v bolnici. Skoraj vsak mesec. Sedaj je sin že 1 leto ok. To leto so se mi začeli pojavljati panični napadi, tudi rešilca sem klicala. Nato sem se vpisala na psihoterapijo in vse skupaj je izzvenelo. Od poletja dalje pa se je moje fizično počutje zelo izboljšalo. Tudi spim vredu. Sem pa imela moreče sanje, ki so me prevzele, temu je sledil nek prisluh ponoči. Ampak zdravniki so ocenili, da sem vredu, brez zdravil in da nimam psihoze, lahko pa neko prilagoditveno motnjo. To je najbrž vrsta depresije.
Tu nastopi moja sedanja težava. Dosti sem brala. Že od vsega začetka o psihozah, depresiji, anksioznosti in ker sem labilna - (zelo se zavedam tega, od vedno sem takšna, sedaj pa je to še močneje izraženo), hitro bolezni o katerih berem, prevzamem nase. Sedaj se mi je v roku parih mesecev že drugič ponovilo, da sem v času pmsja in menstruacije približno 1 teden ali malo dlje bila zelo otozna, jokala, počutila sem se sesuto, brez volje, brez občutka sreče. Malo kot bi bila čustva otopela. Pojavljat se mi je začela misel o samomoru, pa ne v smislu, da bi ga storila. Bojim se, da bi se mi zmešalo, ali se mi je že, da bi se moja samodiagnosticirana depresija poglobila do točke nerazsodnosti in da bi storila kaj česar si ne želim. V trgovini mi je neprijetno v drugem nadstropju, ker je visoko in izogibam se ograje, saj vem, da ne bi skočila dol, toda ne vem od kot sploh strah pred tem. Tudi na balkon doma ne hodim. Ti občutki so sedaj 2x minili, če sem se zelo zamotila. Recimo v službi. Nato se sama sebi čudim kako sem sploh lahko bila takšna. Naj se povem, da sem tudi tekla, šla ven, se uredila, šla k frizerki, imela neko motivacijo - kuhala, pospravljala. Vendar sem se zavestno morala malo prisilit k temu, ker sem mislila, da so moje misli posledica depresije in da bom o tem nehala razmišljati, če ublazim depresijo.
Tako, zelo dosti poguma sem morala izbrati, da sem vam pisala. Vem, da moram k zdravniku, k psihiatru - do sedaj sem bila samo 1x in sploh ne vem kakšen je sistem naročanja, pa se prazniki so. Rada bi, da me kar hitro sprejme, pa ne vem kaj reči sestri po telefonu. Vem, da obstaja tudi velika možnost, da me pošlje v bolnico. Sploh ne morem dojeti kako se lahko to dogaja meni. Nikoli si nisem mislila, da bom jaz končala v psihiatrični bolnici.
Mi lahko kaj svetujete, poveste kaj se dogaja z menoj. Manjka mi občutek sreče, vem zakaj in od kdaj, ne vem pa kako naj ga povrnem. Pa še močno trudim, da bi mi bilo bolje. Se to naj povem, da sem prejšnji mesec imela zelo povečano spolno slo, partner je bil končno zadovoljen, vendar to v resnici nisem jaz, navadno me v spolnost bolj on prepričuje. Tako je od vedno. Prejšnji mesec sem se tako dobro počutila ( mesec je zame čas med menstruacijama), tudi srečo sem občutila. Nato pa menstruacija, močna viroza ob tem in vse se je sesulo. Stara sem 35.
Hvala doktorica za vaš čas, delate izjemno pomembno delo. Lep pozdrav.
Zoja.
Kar močno sem se mogla potruditi, da sem se odločila, da vam pišem. Predvsem zato, ker se bojim vašega odgovora, oziroma sama vem, da je z menoj nekaj hudo narobe.
Začelo se je z bobnenjem v glavu, za katerega nismo našli vzroka. Vsakič, ko sem dvignila glavo ( v postelji) sem dobila čuden občutek v ušesih in bobnelo je v ušesih. Trajalo je nekaj časa, me je pa zelo skrbelo. Imam 2 majhna otroka in bila sem popolnoma izžeta. Bila sem tudi v skrbeh, ker je mlajši sin ob vsakem prehladu dobil bronhitis in končal v bolnici. Skoraj vsak mesec. Sedaj je sin že 1 leto ok. To leto so se mi začeli pojavljati panični napadi, tudi rešilca sem klicala. Nato sem se vpisala na psihoterapijo in vse skupaj je izzvenelo. Od poletja dalje pa se je moje fizično počutje zelo izboljšalo. Tudi spim vredu. Sem pa imela moreče sanje, ki so me prevzele, temu je sledil nek prisluh ponoči. Ampak zdravniki so ocenili, da sem vredu, brez zdravil in da nimam psihoze, lahko pa neko prilagoditveno motnjo. To je najbrž vrsta depresije.
Tu nastopi moja sedanja težava. Dosti sem brala. Že od vsega začetka o psihozah, depresiji, anksioznosti in ker sem labilna - (zelo se zavedam tega, od vedno sem takšna, sedaj pa je to še močneje izraženo), hitro bolezni o katerih berem, prevzamem nase. Sedaj se mi je v roku parih mesecev že drugič ponovilo, da sem v času pmsja in menstruacije približno 1 teden ali malo dlje bila zelo otozna, jokala, počutila sem se sesuto, brez volje, brez občutka sreče. Malo kot bi bila čustva otopela. Pojavljat se mi je začela misel o samomoru, pa ne v smislu, da bi ga storila. Bojim se, da bi se mi zmešalo, ali se mi je že, da bi se moja samodiagnosticirana depresija poglobila do točke nerazsodnosti in da bi storila kaj česar si ne želim. V trgovini mi je neprijetno v drugem nadstropju, ker je visoko in izogibam se ograje, saj vem, da ne bi skočila dol, toda ne vem od kot sploh strah pred tem. Tudi na balkon doma ne hodim. Ti občutki so sedaj 2x minili, če sem se zelo zamotila. Recimo v službi. Nato se sama sebi čudim kako sem sploh lahko bila takšna. Naj se povem, da sem tudi tekla, šla ven, se uredila, šla k frizerki, imela neko motivacijo - kuhala, pospravljala. Vendar sem se zavestno morala malo prisilit k temu, ker sem mislila, da so moje misli posledica depresije in da bom o tem nehala razmišljati, če ublazim depresijo.
Tako, zelo dosti poguma sem morala izbrati, da sem vam pisala. Vem, da moram k zdravniku, k psihiatru - do sedaj sem bila samo 1x in sploh ne vem kakšen je sistem naročanja, pa se prazniki so. Rada bi, da me kar hitro sprejme, pa ne vem kaj reči sestri po telefonu. Vem, da obstaja tudi velika možnost, da me pošlje v bolnico. Sploh ne morem dojeti kako se lahko to dogaja meni. Nikoli si nisem mislila, da bom jaz končala v psihiatrični bolnici.
Mi lahko kaj svetujete, poveste kaj se dogaja z menoj. Manjka mi občutek sreče, vem zakaj in od kdaj, ne vem pa kako naj ga povrnem. Pa še močno trudim, da bi mi bilo bolje. Se to naj povem, da sem prejšnji mesec imela zelo povečano spolno slo, partner je bil končno zadovoljen, vendar to v resnici nisem jaz, navadno me v spolnost bolj on prepričuje. Tako je od vedno. Prejšnji mesec sem se tako dobro počutila ( mesec je zame čas med menstruacijama), tudi srečo sem občutila. Nato pa menstruacija, močna viroza ob tem in vse se je sesulo. Stara sem 35.
Hvala doktorica za vaš čas, delate izjemno pomembno delo. Lep pozdrav.
Zoja.
Statistika: Objavljeno Napisal Gost — 29 Dec 2016 06:17