Pozdravljeni,
Trenutno sem šla čez težko preizkušnjo v življenju in sicer sem morala v 14.tednu nosečnosti le to prekiniti zaradi stanja "nezdružljivega z življenjem". To me je zelo potrlo, kajti otroka sva si s partnerjem res želela. Med nosečnostjo so mi zaradi stanja, ki je bil očitno nevaren tudi zame hormoni čisto podivjali, tudi ščitnica mi ni delala pravilno. Že med samo nosečnostjo, ko še nisem vedela, da je kaj narobe, so se mi začeli pojavljati panični napadi, razbijanje srca, visok pritisk, občutki, da nekaj ni vredu in skrbi... vse to sem pripisovala nosečnosti. Naj omenim, da so se mi panični napadi v preteklosti že pojavljali, ampak sem jih uspešno premagovala s športom, ter s pozitivnimi stvarmi, ki so me osrečevale in zmanjševale stres. Do nosečnosti teh problemov že nekaj let nisem imela, oz. se mi je pojavil 1x na leto. No med nosečnostjo med pregledi pri zdravniku sem ves čas imela visok krvni tlak...pri meni se to zgodi zaradi učinka bele halje-doma je bil normalen. Sedaj po prekinitvi nosečnosti se je stanje rahlo popravilo, vendar pa sem psihično zelo potrta in ves čas imam neke strahove. Delovanje ščitnice se mi je sicer normaliziralo. Tlak pa je sedaj tudi doma povečan (imam predpisana zdravila za zamanjševanje le tega)-vsaj takrat ko si ga merim, ko me popade strah, ki ne mine..je pa tudi normalen...oz. tudi nizek... vrednosti se gibljejo med 107/75-140/95. Ker ves čas razmišljam o temu, da se moram nehati obremenjevati in sekirati-se še bolj sekiram, ker ta skrb ne mine. Žal se tudi zamotiti ne morem, ker moram počivati. Poleg vsega pa se mi zdi da me je popadla depresija, ker veliko prejokam in razmišljam "zakaj se je to zgodilo meni". V teh dnevih ne najdem neke sreče oz. bilke na katero bi se oprla. Kaj mi svetujete, potrebujem kakšno pomoč in ali se to stanje sploh lahko reši, ker občutek imam da ne bo nikoli bolje? Hvala.
Trenutno sem šla čez težko preizkušnjo v življenju in sicer sem morala v 14.tednu nosečnosti le to prekiniti zaradi stanja "nezdružljivega z življenjem". To me je zelo potrlo, kajti otroka sva si s partnerjem res želela. Med nosečnostjo so mi zaradi stanja, ki je bil očitno nevaren tudi zame hormoni čisto podivjali, tudi ščitnica mi ni delala pravilno. Že med samo nosečnostjo, ko še nisem vedela, da je kaj narobe, so se mi začeli pojavljati panični napadi, razbijanje srca, visok pritisk, občutki, da nekaj ni vredu in skrbi... vse to sem pripisovala nosečnosti. Naj omenim, da so se mi panični napadi v preteklosti že pojavljali, ampak sem jih uspešno premagovala s športom, ter s pozitivnimi stvarmi, ki so me osrečevale in zmanjševale stres. Do nosečnosti teh problemov že nekaj let nisem imela, oz. se mi je pojavil 1x na leto. No med nosečnostjo med pregledi pri zdravniku sem ves čas imela visok krvni tlak...pri meni se to zgodi zaradi učinka bele halje-doma je bil normalen. Sedaj po prekinitvi nosečnosti se je stanje rahlo popravilo, vendar pa sem psihično zelo potrta in ves čas imam neke strahove. Delovanje ščitnice se mi je sicer normaliziralo. Tlak pa je sedaj tudi doma povečan (imam predpisana zdravila za zamanjševanje le tega)-vsaj takrat ko si ga merim, ko me popade strah, ki ne mine..je pa tudi normalen...oz. tudi nizek... vrednosti se gibljejo med 107/75-140/95. Ker ves čas razmišljam o temu, da se moram nehati obremenjevati in sekirati-se še bolj sekiram, ker ta skrb ne mine. Žal se tudi zamotiti ne morem, ker moram počivati. Poleg vsega pa se mi zdi da me je popadla depresija, ker veliko prejokam in razmišljam "zakaj se je to zgodilo meni". V teh dnevih ne najdem neke sreče oz. bilke na katero bi se oprla. Kaj mi svetujete, potrebujem kakšno pomoč in ali se to stanje sploh lahko reši, ker občutek imam da ne bo nikoli bolje? Hvala.
Statistika: Objavljeno Napisal MT29 — 25 Apr 2017 15:15