Pozdravljeni,
stara sem 30 let in pred nekaj meseci so se mi začele pojavljati razne psihološke težave. Nespečnost me sice bolj kot ne muči že večino življenja, v zadnjem času pa je še povečana. Zbujam se ponoči in takrat, v mislih, rešujem težave,jih analiziram,premlevam dneve,izkušnje..RAZMIŠLJAM!!! Konstantno me spremlja občutek strahu in tesnobe. Strah pred izgubo partnerja,strah pred razočaranjem,strah pred težko boleznijo, strah pred življenjem..ipd..Zaradi tega nikoli nimam občutka miru,sploh pa ne pred spanjem. Misli mi skačejo sem in tja,sprašujem se kako naprej,kako v službi,kako sama s sabo,kako bo s partnerjem..Naj povem,da je v službi bolj stresno kot je bilo še pol leta nazaj,tudi s partnerjem nekako ne najdema skupnega jezika, v družbo ne zahajam več rada..občtek imam da nisem več kos življenju oz. da se ne znam soočiti z življenjem in problemi, ki me spremljajo..Pogosto sem utrujena in posledično nimam volje po telesni aktivnosti..zadnje čase tudi virozna obolenja,kar mislim da so posledica stresa in tesnobe,opažam tudi zmanjašno potrebo po hrani in občasno slabost brez vzroka..Zdravnik mi je sicer predpisal lexaurin 1.5mg,ampak mi nekako ni do uživanja tovstnih zdravil,saj menim, da takšne težave samo potlačijo oz. začasno rešijo..svetovali so mi več gibanja,kljub utrujenosti...pa tudi preusmerjanja misli iz negativnega v pozitivno...vse to teoretično razumem in se strinjam,ampak v praksi je to zelo težko izvedljivo..zelo me zanima vaše mnenje! Hvala in Lp.
stara sem 30 let in pred nekaj meseci so se mi začele pojavljati razne psihološke težave. Nespečnost me sice bolj kot ne muči že večino življenja, v zadnjem času pa je še povečana. Zbujam se ponoči in takrat, v mislih, rešujem težave,jih analiziram,premlevam dneve,izkušnje..RAZMIŠLJAM!!! Konstantno me spremlja občutek strahu in tesnobe. Strah pred izgubo partnerja,strah pred razočaranjem,strah pred težko boleznijo, strah pred življenjem..ipd..Zaradi tega nikoli nimam občutka miru,sploh pa ne pred spanjem. Misli mi skačejo sem in tja,sprašujem se kako naprej,kako v službi,kako sama s sabo,kako bo s partnerjem..Naj povem,da je v službi bolj stresno kot je bilo še pol leta nazaj,tudi s partnerjem nekako ne najdema skupnega jezika, v družbo ne zahajam več rada..občtek imam da nisem več kos življenju oz. da se ne znam soočiti z življenjem in problemi, ki me spremljajo..Pogosto sem utrujena in posledično nimam volje po telesni aktivnosti..zadnje čase tudi virozna obolenja,kar mislim da so posledica stresa in tesnobe,opažam tudi zmanjašno potrebo po hrani in občasno slabost brez vzroka..Zdravnik mi je sicer predpisal lexaurin 1.5mg,ampak mi nekako ni do uživanja tovstnih zdravil,saj menim, da takšne težave samo potlačijo oz. začasno rešijo..svetovali so mi več gibanja,kljub utrujenosti...pa tudi preusmerjanja misli iz negativnega v pozitivno...vse to teoretično razumem in se strinjam,ampak v praksi je to zelo težko izvedljivo..zelo me zanima vaše mnenje! Hvala in Lp.