nasplošno sem zelo nezadovoljna in to tiščim v sebi.Nič me prav ne veseli torej nimam tistega močnega občutka veselja.Nezadovoljna sem s seboj,z možem,ljudmi.Nikakor se ne morem sprijazniti s situacijo v kateri sem.Večkrat si rečem,da tako pač je ampak to ne traja dolgo.Ne vem ali sem upravičeno nezadovoljna ali pa je to kakšno psihično stanje.Vedno bolj me žre,da ne dobim zaposlitve.Ko se stvari okoli tega dela začnejo razpletati sledi razočaranje še prej preden me ljudje vredu spoznajo.Podobno je kot,da bi se vrtela v začaranem krogu,kljub trudu ,prošnjam in povpraševanju po delu se ne najde kdo,ki bi me zaposlil zato sem seveda vse bolj odvisna od moža.Ne vem kaj je z mano narobe ali pa je svet preveč moderniziran in si izbirajo na delo ljudi,ki so posebni v nečem pač.Današnji svet ni preveč ugoden za nas,ki imamo nižjo stopnjo izobrazbe.S tem bi se kljub vsemu rada sprijaznila pa ne vem kako?
↧