Pozdravljeni vsi skupaj,
na vas se obračam s svojo težavo. Stara sem 37 let in sem že več kot 5 let zaljubljena v dve leti starejšega sodelavca. Tega si mu sicer ne upam povedati, ker me je strah kako bi bilo potem v službi, če bi mi odgovoril, da on ne čuti ničesar do mene.
V službi zelo dobro službeno sodelujeva (ne delava v isti pisarni) in na njegovo pobudo tudi večkrat debatirava o privatnih zadevah. Sodelavec je do mene večinoma zelo pozoren in prijazen, se pa dogaja, da ima obdobja, ko me po teden ali dva ignorira. Večkrat sem že predlagala kakšno druženje izven službe, pa je vedno našel kakšen neumen izgovor, da do tega ni prišlo. Prav tako mi ni pripravljen pomagati, če kdaj potarnam o čem privatnem (ostalim sodelavcem sicer tudi privatno pogosto pomaga). Iz tega zato sklepam, da mu ni do mene, čeprav večinoma v službi kaže ravno nasprotno. Kako pa bi sicer naj vedela, kaj si misli in kaj čuti do mene, če pa se obnaša tako različno?
Z leti sem mislila, da bo zaljubljenost minila, pa je vse slabše, saj ga imam vedno bolj rada. Neizmerno si želim družine, otrok, nekoga, ki bi mi vračal ljubezen,… pa si tega ne znam in ne želim predstavljati brez njega. V vseh teh letih nisem imela in še vedno nimam želje spoznati kakšnega drugega moškega. Prijateljice so mi organizirale že več zmenkov, jaz pa na vsakem razmišljam samo o svojem sodelavcu.
Vse skupaj je šlo tako daleč, da sem slabe volje vsak dan, ko odhajam iz službe, zjutraj pa komaj čakam, da spet pridem v službo. Depresivna sem ob petkih, ob nedeljah pa polna energije. Vsak večer zaspim z njim v mislih, pa tudi čez dan razmišljam samo o njem. Celotna situacija mi zelo greni in otežuje življenje, pa iz tega nikakor ne znam sama ven.
Poskusila sem ga že tudi sama ignorirati, pa imeti v glavi njegove negativne lastnosti (ki jih tudi ni tako malo), iti na dopust za 5 tednov skupaj itd. Pa nič ne pomaga. Sodelavca imam vedno raje in razmišljam že o tem, da bi si poiskala strokovno pomoč ali pa zamenjala službo. Menjava službe bi mi sicer bil velik problem, saj živim v manjšem kraju, kjer ni veliko podjetij, nekaj daleč pa se ne bi rada vozila, poleg tega pa je v tej službi vse ostalo v redu in tega res ne bi rada zamenjala za kaj slabšega.
Strah me je, da bi se mi podrl svet, če bi izvedela, da ima sodelavec drugo prijateljico ali pa da ga ne bi več videvala. Poleg vsega tega pa bi si rada končno uredila življenje, ne pa da sem neprestano obremenjena s sodelavcem. Rada bi živela naprej, četudi sama, samo da bi mi bilo lažje.
Ima morda kdo kakšen nasvet? Kakšno podobno izkušnjo? Kaj naj naredim?
Za vsako idejo vam bom zelo hvaležna.
Lep pozdrav, Sonja