Meni pa se zadnje časa dogaja, da se izogibam ljudem tako znanim kot neznanim. Zelo se veselim enih stvari, ko bi npr. kam rad šel, ampak, dejansko ko bi moral iti ostajam doma. To traja že kakšni tri leta. Kot, da mi je nerodno pred drugimi, včasih se mi zdi kot, da ljudje čakajo, da narediš napako in se osramotiš, govorjenje pred drugimi, predvsem, če jih ne poznam je tudi zelo velika težava. Tako, da sem ko nimam doma partnerke sem večino časa sam, izogibam se koncertom, rojstnim dnevom, skratka družinskim zadevam itd.
Potem druga zadeva pa je ta, da znam biti čustveno hladen in tudi za večino ljudi nedostopen, potem nisem vztrajen, nesamozavesten, nisem več vesela beseda, kar sem bil nekoč,...
Skratka rad bi šel spet med ljudi, ampak nekako se temu izogibam.
Prosim za kašen nasvet, kako se lotit zadeve. Hvala.
Potem druga zadeva pa je ta, da znam biti čustveno hladen in tudi za večino ljudi nedostopen, potem nisem vztrajen, nesamozavesten, nisem več vesela beseda, kar sem bil nekoč,...
Skratka rad bi šel spet med ljudi, ampak nekako se temu izogibam.
Prosim za kašen nasvet, kako se lotit zadeve. Hvala.