Lepo pozdravljeni,
zanima me, ali si lahko človek sam s svojimi mislimi povzroči psihozo?
Meni se je začelo pred meseci, po obdobju precejšnega stresa, dogajati, da me je zelo strah, da bi izgubila stik z realnostjo.. Da bom dobila shizofrenijo ali kakšno drugo obliko psihoze. Začela sem brati o simptomih in nato preverjala vsako nenavadno stvar, vsak zvok (npr. vprašala sestro, če tudi ona to sliši, vidi- pa je naprimer samo sosed igral klavir, nič takšnega)..
Ko sem prebrala, da osebe s to boleznijo mislijo, da jim drugi lahko berejo misli, me je to začelo obremenjevati do te mere, da nisem več vedela ali se tudi meni to zdi, ali sem se sama "spravila" v to, ker pač tako zelo o tem razmišljam. Pa saj, ko se ustavim in se ZARES vprašam, ali se mi zdi, da mi drugi lahko berejo misli, je odgovor vedno ne. Ampak zakaj se potem 30-krat na dan vprašam, ali se mi to zdi? Pravzaprav nikoli ne pride do tega, da bi jaz to dejansko verjela, ampak konstantno PREVERJAM ali verjamem. Kot da mi en "NE, ne zdi se ti, da ti drugi berejo misli" nebi zadostoval in potrebujem še desetkrat potrjevat, da se mi to ne zdi. Enako je z vsemi ostalimi "simptomi".. Pogosto sama sebe preverjam, ali se mi zdi, da me zasledujejo..
Pa saj, če bi v to res verjela, se sploh ne bi spraševala, kajne? Ampak bi pač enostavno verjela, brez dvoma.
Zelo me skrbi, da bi si s tem, ko o tem razmišljam resnično povzročila psihozo. Zelo bi bila vesela, če bi mi nekdo potrdil, v kar se sama prepričujem: da to bolezen ali imaš ali pa nimaš. Ne moreš si je kar sam "povzročiti" z razmišljanjem o tem.
Pogosto čutim tesnobo v prsnem košu, pogosto sem otožna in ne vidim smisla v življenju, ker ogromno energije namenim prepričevanju same sebe, da nisem nora (vsaj zaenkrat še ne no) in da ločim resnično od neresničnega. Nekaj časa (na srečo je to minilo, upam da se ne ponovi!) sem imela težave z občutkom depersonalizacije (kot da je telo eno, duša pa drugo v enem svojem svetu)..
Meni je jasno, da imam skoraj vse znake anksioznosti in odločila sem se, da obiščem psihoterapevta. Resnično pa bi vam bila hvaležna, če bi mi lahko odgovorili na vprašanje, ali se človek sam lahko pripelje do norosti. Mislim, da ne, a to je pač moje laično mnenje.. Bila bi bolj mirna, če bi mi to potrdil strokovnjak. Zato me tudi teh misli ne bi bilo več tako strah in bi jim pač dovolila, da pridejo in grejo ko jim paše, ker itak kaj hujšega kot samo misli iz tega ne more nastati. Tako bi same sčasoma odtavale.
Najlepsa hvala za vas odgovor.
zanima me, ali si lahko človek sam s svojimi mislimi povzroči psihozo?
Meni se je začelo pred meseci, po obdobju precejšnega stresa, dogajati, da me je zelo strah, da bi izgubila stik z realnostjo.. Da bom dobila shizofrenijo ali kakšno drugo obliko psihoze. Začela sem brati o simptomih in nato preverjala vsako nenavadno stvar, vsak zvok (npr. vprašala sestro, če tudi ona to sliši, vidi- pa je naprimer samo sosed igral klavir, nič takšnega)..
Ko sem prebrala, da osebe s to boleznijo mislijo, da jim drugi lahko berejo misli, me je to začelo obremenjevati do te mere, da nisem več vedela ali se tudi meni to zdi, ali sem se sama "spravila" v to, ker pač tako zelo o tem razmišljam. Pa saj, ko se ustavim in se ZARES vprašam, ali se mi zdi, da mi drugi lahko berejo misli, je odgovor vedno ne. Ampak zakaj se potem 30-krat na dan vprašam, ali se mi to zdi? Pravzaprav nikoli ne pride do tega, da bi jaz to dejansko verjela, ampak konstantno PREVERJAM ali verjamem. Kot da mi en "NE, ne zdi se ti, da ti drugi berejo misli" nebi zadostoval in potrebujem še desetkrat potrjevat, da se mi to ne zdi. Enako je z vsemi ostalimi "simptomi".. Pogosto sama sebe preverjam, ali se mi zdi, da me zasledujejo..
Pa saj, če bi v to res verjela, se sploh ne bi spraševala, kajne? Ampak bi pač enostavno verjela, brez dvoma.
Zelo me skrbi, da bi si s tem, ko o tem razmišljam resnično povzročila psihozo. Zelo bi bila vesela, če bi mi nekdo potrdil, v kar se sama prepričujem: da to bolezen ali imaš ali pa nimaš. Ne moreš si je kar sam "povzročiti" z razmišljanjem o tem.
Pogosto čutim tesnobo v prsnem košu, pogosto sem otožna in ne vidim smisla v življenju, ker ogromno energije namenim prepričevanju same sebe, da nisem nora (vsaj zaenkrat še ne no) in da ločim resnično od neresničnega. Nekaj časa (na srečo je to minilo, upam da se ne ponovi!) sem imela težave z občutkom depersonalizacije (kot da je telo eno, duša pa drugo v enem svojem svetu)..
Meni je jasno, da imam skoraj vse znake anksioznosti in odločila sem se, da obiščem psihoterapevta. Resnično pa bi vam bila hvaležna, če bi mi lahko odgovorili na vprašanje, ali se človek sam lahko pripelje do norosti. Mislim, da ne, a to je pač moje laično mnenje.. Bila bi bolj mirna, če bi mi to potrdil strokovnjak. Zato me tudi teh misli ne bi bilo več tako strah in bi jim pač dovolila, da pridejo in grejo ko jim paše, ker itak kaj hujšega kot samo misli iz tega ne more nastati. Tako bi same sčasoma odtavale.
Najlepsa hvala za vas odgovor.