Lep pozdrav!
Pisala bom o svoji materi (44let). V življenju je doživela že marsikaj (slabi odnosi z materjo, moj oče jo je varal, vrnitev k staršem iz obupa..). Spoznala je novega partnerja, s katerim ima tudi hčerko (8let). Do dveh let nazaj je bila "normalna", z njo se je dalo normalno pogovarjati, hecati, bila mi je v oporo in se je tudi zanimala zame(redno je hodila na govorilne ure, bila je na mojem maturantskem plesu..). Vse je bilo dokaj normalno do priblizno dveh let nazaj, ko se je začela čudno obnašati. Vrgli so jo iz službe, za kar smo doma izvedeli zadnji dan. Razlog za odpoved: v službi je naredila ne vem koliko škode, saj je npr. namesto da bi dala reklamirano stvar na popravilo,strankam dala kar novo, češ da je brezveze popravljati, da mora vse potekati hitro. Ko smo kasneje poizvedovali, je imela baje že trikrat zagovor, na zadnjem je dobila pogodbo o odpovedi, ki jo je podpisala, nato pa strgala in vrgla v koš. Začela je POENOSTAVLJATI STVARI- to poudarjam, ker se to pri njej odraža povsod= ("Vse je treba nardit na hitr") - primer: iz vseh loncev in ponev, ki jih imamo je potrgala ročaje, saj naj bi se tako ali tako sami zlomili; v smeti je pometala vse moje zvezke iz osnovne in srednje šole, vsa spričevala,rojstni list,fotoalbume, sestrine knjige..ko sem jo vprašala zakaj je to naredila, mi je odgovorila: tega ne rabiš več. Z nikomer več se ne pogovarja, nehala je kuhati, samo še pospravlja in lika. Z mojo polsestro se ne ukvarja NIČ, kot da ne obstaja. Ne hodi na govorilne, ne pogovarja se z njo, ni bila na njenem prvem obhajilu, saj je že ob 7 zjutraj odšla od doma. Začela se je obsedeno ukvarjati s športom. VSAK DAN odide okrog 11 zjutraj in se vrne ob 11 zvečer. Ni važno kakšno je vreme, ona se vozi s kolesom. Kolikor sem izvedela, vsak dan hodi v hribe(tudi na 3,4 v enem dnevu). Ko pride domov, gre v kopalnico in spat. Zjutraj pocaka, da vsi grejo, nato vstane. Zadnjič mi je rekla: Še malo pa se bom vrnila v službo. Sploh se ne zaveda, da je brezposelna, popolnoma je izgubila stik z realnostjo.. Pozimi je hodila na kolo v kratkih hlacah in majici z naramnicami..Sploh ne vem, katere stvari naj napišem in katerih ne, saj je teh njenih nerazložljivih dejanj ogromno. Dejansko je kot nek duh v hiši. Vsem nam je hudo, saj se jo spomnimo, kakšna je bila včasih, in ne vemo kaj naj storimo ..
Z njenim sedanjim partnerjem sva šla do njene osebne zdravnice, ki ji je poslala pošto, naj se zglasi pri njej, ona pa je vse vrgla v smeti in ni šla.. Prišla je na obisk socialna delavka, kateri je mami samo rekla: "ne rabm nc".. Nihče ne more storiti ničesar, saj ni nevarna sebi ali drugim.
Prosim pomagajte mi.. S čim ji lahko pomagamo? Kako pristopiti k njej, kako naj se obnašamo do nje.. Najbolj od vsega pa me zanima, kaj bi lahko bilo z njo narobe? Saj vem, da je težko sklepati iz takega opisa, ampak prosim za kakršnokoli pomoč.
Hvala!
Pisala bom o svoji materi (44let). V življenju je doživela že marsikaj (slabi odnosi z materjo, moj oče jo je varal, vrnitev k staršem iz obupa..). Spoznala je novega partnerja, s katerim ima tudi hčerko (8let). Do dveh let nazaj je bila "normalna", z njo se je dalo normalno pogovarjati, hecati, bila mi je v oporo in se je tudi zanimala zame(redno je hodila na govorilne ure, bila je na mojem maturantskem plesu..). Vse je bilo dokaj normalno do priblizno dveh let nazaj, ko se je začela čudno obnašati. Vrgli so jo iz službe, za kar smo doma izvedeli zadnji dan. Razlog za odpoved: v službi je naredila ne vem koliko škode, saj je npr. namesto da bi dala reklamirano stvar na popravilo,strankam dala kar novo, češ da je brezveze popravljati, da mora vse potekati hitro. Ko smo kasneje poizvedovali, je imela baje že trikrat zagovor, na zadnjem je dobila pogodbo o odpovedi, ki jo je podpisala, nato pa strgala in vrgla v koš. Začela je POENOSTAVLJATI STVARI- to poudarjam, ker se to pri njej odraža povsod= ("Vse je treba nardit na hitr") - primer: iz vseh loncev in ponev, ki jih imamo je potrgala ročaje, saj naj bi se tako ali tako sami zlomili; v smeti je pometala vse moje zvezke iz osnovne in srednje šole, vsa spričevala,rojstni list,fotoalbume, sestrine knjige..ko sem jo vprašala zakaj je to naredila, mi je odgovorila: tega ne rabiš več. Z nikomer več se ne pogovarja, nehala je kuhati, samo še pospravlja in lika. Z mojo polsestro se ne ukvarja NIČ, kot da ne obstaja. Ne hodi na govorilne, ne pogovarja se z njo, ni bila na njenem prvem obhajilu, saj je že ob 7 zjutraj odšla od doma. Začela se je obsedeno ukvarjati s športom. VSAK DAN odide okrog 11 zjutraj in se vrne ob 11 zvečer. Ni važno kakšno je vreme, ona se vozi s kolesom. Kolikor sem izvedela, vsak dan hodi v hribe(tudi na 3,4 v enem dnevu). Ko pride domov, gre v kopalnico in spat. Zjutraj pocaka, da vsi grejo, nato vstane. Zadnjič mi je rekla: Še malo pa se bom vrnila v službo. Sploh se ne zaveda, da je brezposelna, popolnoma je izgubila stik z realnostjo.. Pozimi je hodila na kolo v kratkih hlacah in majici z naramnicami..Sploh ne vem, katere stvari naj napišem in katerih ne, saj je teh njenih nerazložljivih dejanj ogromno. Dejansko je kot nek duh v hiši. Vsem nam je hudo, saj se jo spomnimo, kakšna je bila včasih, in ne vemo kaj naj storimo ..
Z njenim sedanjim partnerjem sva šla do njene osebne zdravnice, ki ji je poslala pošto, naj se zglasi pri njej, ona pa je vse vrgla v smeti in ni šla.. Prišla je na obisk socialna delavka, kateri je mami samo rekla: "ne rabm nc".. Nihče ne more storiti ničesar, saj ni nevarna sebi ali drugim.
Prosim pomagajte mi.. S čim ji lahko pomagamo? Kako pristopiti k njej, kako naj se obnašamo do nje.. Najbolj od vsega pa me zanima, kaj bi lahko bilo z njo narobe? Saj vem, da je težko sklepati iz takega opisa, ampak prosim za kakršnokoli pomoč.
Hvala!