Pozdravljeni.
Lepo prosim za Vaše mnenje.
Stara sem 21, študiram smer, kjer je izredno pomembna komunikacija, si vedno v stiku z ljudmi in nenehno komuniciraš z njimi, sodelavci in drugimi zaposlenimi. Problem mi predstavlja komunikacija v družbi. Nisem čisto sproščena, pogosto se mi trese glas, imam neko tremo. Velikokrat želim še kaj povedat, vprašat,
pa tega ne naredim, ker vem, da se mi bo verjetno tresel glas. Pojavljajo se mi vprašanja, če bom sploh zmožna opravljat tak poklic (včasih se tolažim, da saj se sčasoma navadiš na sodelavce in tako delo), ali bom sploh lahko toliko govorila, ali se mi bo nenehno tresel glas... take probleme imam tudi med sošolci, le z eno, ki se bolj druživa, sem sproščena. Najbolj me moti tresoč glas. To, da se trema kaže navzven. Zdi se mi, da če bi imela "normalen" glas, bi lahko veliko lažje delala.
Tudi v zasebnem življenju nimam prijateljev, na splošno nisem komunikativna. Tudi pred sorodniki imam tremo. Če pomislim, sem nesproščena v družbi že od vedno; vendar me to sedaj pri teh letih bolj obremenjuje, skrbi me kako se bom s takimi težavami zaposlila, našla partnerja itd.?
So lahko navedene težave zaradi izredno slabe samozavesti/samopodobe, ali je lahko to tudi socialna fobija?
V primeru, da ima 20 letnik socialno fobijo - kako se zdravi? Se lahko najprej dela na samopodobi oz. poskusi z drugimi ukrepi, nazadnje pa z zdravili? Se soc.fobija zdravi z antidepresivi ali anksiolitiki? In kako dolgo je treba jemati zdravila (okvirno nek podatek) in ali se po izboljšanju opustijo ali gre za doživljenjsko terapijo (kako to vpliva na mladega človeka)? Kdo postavlja diagnozo socialna fobija: psiholog ali psihiater? Najlepša hvala.
Lepo prosim za Vaše mnenje.
Stara sem 21, študiram smer, kjer je izredno pomembna komunikacija, si vedno v stiku z ljudmi in nenehno komuniciraš z njimi, sodelavci in drugimi zaposlenimi. Problem mi predstavlja komunikacija v družbi. Nisem čisto sproščena, pogosto se mi trese glas, imam neko tremo. Velikokrat želim še kaj povedat, vprašat,
pa tega ne naredim, ker vem, da se mi bo verjetno tresel glas. Pojavljajo se mi vprašanja, če bom sploh zmožna opravljat tak poklic (včasih se tolažim, da saj se sčasoma navadiš na sodelavce in tako delo), ali bom sploh lahko toliko govorila, ali se mi bo nenehno tresel glas... take probleme imam tudi med sošolci, le z eno, ki se bolj druživa, sem sproščena. Najbolj me moti tresoč glas. To, da se trema kaže navzven. Zdi se mi, da če bi imela "normalen" glas, bi lahko veliko lažje delala.
Tudi v zasebnem življenju nimam prijateljev, na splošno nisem komunikativna. Tudi pred sorodniki imam tremo. Če pomislim, sem nesproščena v družbi že od vedno; vendar me to sedaj pri teh letih bolj obremenjuje, skrbi me kako se bom s takimi težavami zaposlila, našla partnerja itd.?
So lahko navedene težave zaradi izredno slabe samozavesti/samopodobe, ali je lahko to tudi socialna fobija?
V primeru, da ima 20 letnik socialno fobijo - kako se zdravi? Se lahko najprej dela na samopodobi oz. poskusi z drugimi ukrepi, nazadnje pa z zdravili? Se soc.fobija zdravi z antidepresivi ali anksiolitiki? In kako dolgo je treba jemati zdravila (okvirno nek podatek) in ali se po izboljšanju opustijo ali gre za doživljenjsko terapijo (kako to vpliva na mladega človeka)? Kdo postavlja diagnozo socialna fobija: psiholog ali psihiater? Najlepša hvala.
