Quantcast
Channel: MedOverNet
Viewing all 20655 articles
Browse latest View live

Koliko ur /časa ti pripada pri psihiatru?

$
0
0
Spoštovani,
zanima me koliko ur oz minut mesečno pripada zavarovancu psihiater?
Zanima me iz razloga, ker sem začela obiskovati psihiatra, vendar se mi zdi, da me nekako "izsiljuje " s tem, da če želim dobiti bolniško, da naj hodim na vse sorte srečanj k temu psihiatru. Vodi kar nekaj skupin in ima predavanja, katerih naj bi se z možem udeležila. Ker je vsaka taka skupina po 20-25 evrov, hodila naj bi 2x na mesec na eno skupino, 2x na drugo in še na 2-3 seminarje mesečno, to kar nanese finančno.
Poleg tega mi je že na dveh osebnih srečanjih dejala, da mi na napotnico pripada le 15 minut... Niti nisem razumela ali mesečno ali na 3 mesece, ostalo se plača. Ura psihiatra pa je 75 evrov.
In me je to še bolj spravilo v obup. Ko sem prišla iz zadnjega srečanja sem jokala cel teden. Glede na to, da sem noseča in da sem dobila odpoved, mi je to finančno preveč... Še bolj se počutim v stiski. Ne razumem kako se lahko iz stiske človeka tako grdo služi. In ne vem kaj naj naredim. Nujno pa rabim bolniško do porodniške, saj v službi ne bi zdržala, saj so me odpustili in so razmere nevzdržne... Že tako sem komaj zdržala do sedaj... Grozno je, ko vidiš, da ti v taki situaciji, ko si že čisto na tleh in ne vidiš izhoda... Nihče ne pomaga, razen seveda za mastne pare...

Re: Koliko ur /časa ti pripada pri psihiatru?

$
0
0
Pozdravljeni,

ne obstaja pravilo, koliko zavarovancu "pripada" ur pri psihiatru, tako kot nimate pravice do določenih ur pri kirurgu ali internistu. Sam pregled pri psihiatru res traja tam nekje v poprečju 20 min. S tem, da prvi pregled traja dlje, kontrolni pregledi pa so lahko tudi krajši.
Pregled pri psihiatru ni namenjen psihoterapiji, ker za to ni dovolj časa, lahko opravimo bolj površinske terapevtske intervence in to je vse. Psihoterapija naj bi trajala vsaj 50 minut na teden. Ker zavarovalnica v Sloveniji krije zelo majhen delež psihoterapevtskih storitev v primerjavi s potrebami, si psihoterapijo običajno plačujemo sami. Za primerjavo, recimo v Avstriji, vsakemu zavarovancu "pripada" 100 ur psihoterapije letno (seveda, mora imeti indikacijo).

V vašem primeru, težko rečem kaj več, ker ne vem zaradi česa ste deležna psihiatrijskih storitev. Če ste zaradi psihiatrične diagnoze na bolniškem staležu, vam verjetno pripada vsaj ena kontrola na mesec in vam je svetovana tudi psihoterapija kot oblika zdravljenja. Vsako zdravljenje lahko odklonite in imate tudi pravico izbirati zdravnika ki vas bo zdravil.

Vaš občutek, da ste z dodatnimi samoplačniškimi storitvami "izsiljevana", v smislu, da vam se s tem pogojuje predpisovanje bolniškega staleža, je milo rečeno dovolj tehten razlog, da se o tem najprej pogovorite s svojo psihiatrinjo. Če ne bosta našli skupnega jezika, je to dovolj tehten razlog da zamenjate zdravnika. Bolniški stalež je namenjen zdravljenju in okrevanju od bolezni, predpisuje se takrat ko bi delo v službi lahko poslabšalo zdravstveno stanje in seveda, ne more biti pogojevano s samoplačniškimi storitvami. Bolj enostavno povedano, če ste upravičena do bolniške, boste upravičena pri vsakem psihiatru, i ne samo pri enemu. Če pa mislite, da v resnici, niste upravičena do bolniške, ampak jo "dobite" samo zato ker plačujete, je to resna obtožba. Zato vam svetujem, da to situacijo naprej poskušate razrešiti s svojo psihiatrinjo.

Lep pozdrav,

effectin xr - anksioznost

$
0
0
Pozdravljeni

Imam anksioznost, ki se manifestira tudi s fizičnimi bolečinami, psihiater mi je predpisal effectin, ki ga sedaj jemljem 8 tednov, 4 tedne 75mg in 150 mg zadnje stiri tedne, občasno tudi vzamem eglonyl, tako mi je priporočal psihiater. Sedaj me zanima ali je to primerno zdravilo za naksioznost, ali bi recimo bil cipralex bolj primeren, počutim se malo bolje. Ali efectin kaj vpliva na jetrne teste in na pritisk v dozi 150 mg?

Hvala in lep pozdrav

Re: Mirzaten

$
0
0
Pozdravljeni,
bom kar tule nadaljevala z vprašanjem, da ne podvajam teme o Mirzatenu.
Od oktobra predlani jemljem polovičko (torej 15 mg) pred spanjem-od takrat odlično spim....seveda je prišel čas, da počasi preneham z jemanjem. Zdravnica mi je svetovala, da par dni vzamem četrtinko, potem pa preneham, mogoče še tu in tam vzamem kako četrtinko....vi ste svetovali osebi zgoraj, da lahko kar preneha....na tujih straneh pa berem o ljudeh, ki so imeli grozne odtegnitvene simptome po prenehanju jemanja Mirzatena (tudi zelo malih doz). Kakšen so vaše izkušnje oz. kaj povedo pacienti, ki prenehajo z Mirzatenom?

Hvala in lahko noč :)

Re: effectin xr - anksioznost

$
0
0
Pozdravljeni,

zdravilo ki vam je predpisano je primerno za zdravljenje anksioznih motenj. V odmerku do 225 mg ima mehanizem delovanja ki je primerljiv z mehanizmom escitaloprama (Cipralex). V višjih odmerkih (nad 250mg) je opisan neželjeni učinek zvišanja diastoličnega krvnega pritiska, v poprečju za 7 mmHg, v nižjih odmerkih je ta učinek statistično nepomemben.
Zvišanje jetrnih encimov pri jemanju venlafaksina (Effectin) se pojavi v manj kot 1% bolnikov in je običajno prehodno in nepomembno. Redko kdaj je zvišanje pomembno in je potrebno ukiniti zdravilo. Ta učinek je bolj verjeten, če že obstaja jetrna ciroza, ali sočasno jemanje zdravil ki so lahko hepatotoksična.
Torej, nimate razlogov za skrb, zdravilo je indicirano za vase težave, omenjeni neželeni stranski učinki se običajno pojavio pri precej višjih odmerkih in je takrat tudi priporočljivo bolj natančno spremljanje jetrenih encimov in krvnega pritiska.

Lep pozdrav,

Re: Mirzaten

$
0
0
Pozdravljeni,

Moje izkušnje niso toliko dramatične, običajno je postopno nižanje odmerka in ukinitev na 15 mg dovolj previdno. Poznam tudi primere ki so ukinili zdravilo naglo, in na višjih odmerkih, kljub temu niso imeli nobenih težav. Torej je odtegnitveni sindrom zelo individualen in ga različni ljudje, različno doživljajo. V primerih, ko so odtegnitveni simptomi zelo moteči, se odločim za vrnitev na predhodni odmerek in še počasneje nižanje odmerkov, je pa to izredno redko potrebno.

Lep pozdrav,

5 nasvetov za sproščanje in obvladovanje stresa

$
0
0
Pozdravljeni,

Na povezavi lahko preberete kako se sproščati. Moj izbor 5 učinkovitih in preizkušenih metod lahko preberete tukaj.

Lep pozdrav in prijetno sproščanje!

Re: 10 mitov in resnic o depresiji

$
0
0
Kot zanimivost, prilagam tudi naslednji clanek, ki govori o prvi meta-analizi
Nelson and Popakostas [Atypical Antipsychotic Augmentation in Major Depressive Disorder: A Meta-Analysis of Placebo-Controlled Randomized Trials] 2009

in zanimivo, napoveduje mnoga opozorila, ki se bodo pojavila v naslednji meta-analizi
.Spielmans et al [Adjunctive Atypical Antipsychotic Treatment for Major Depressive Disorder: A Meta-Analysis of Depression, Quality of Life, and Safety Outcomes] 2013.

"Antipsychotic Drugs for Depression?
Bernard J. Carroll, M.B.B.S., Ph.D., F.R.C.Psych.
American Journal of Psychiatry. 2010 167[2]:216.
To the Editor: The Review and Overview by J. Craig Nelson, M.D., and George I. Papakostas, M.D., published in the September 2009 issue of the Journal, concluded that atypical antipsychotic drugs "are effective augmentation agents in major depressive disorder but are associated with an increased risk of discontinuation due to adverse events". This meta-analysis did not demonstrate effectiveness, only nominal efficacy against placebo. Moreover, the review is unbalanced because risk was not adequately considered.
The authors called the risk of tardive dyskinesia a "rare but serious" concern. Tardive dyskinesia is serious but not rare with atypical antipsychotic drugs. A rate of 8% has been seen in delusional depression. Many cases are persistent, and depressed patients are especially at risk. For aripiprazole, which was the first atypical antipsychotic drug approved for augmentation in depression, a 1.1% rate of dyskinesia within 6 weeks was reported [study #CN138165; ClinicalTrials.gov registry number, NCT00105196]. This translates to 11,000 cases per million exposures. Should we really give this drug to millions of nonpsychotic depressed patients? The marketer’s aggressive media advertising appears to have that aim.

There is insufficient evidence of benefit to offset such risk. The trials of aripiprazole were unblinded by akathisia [25%] and other side effects that can introduce rater bias. Aripiprazole was not efficacious by self-report depression measures, i.e., patients did not find it effective. In one study cited, efficacy was lacking in male subjects. In the meta-analysis, the number needed to treat was nine, signifying only borderline utility in this therapeutic context. The corresponding number needed to treat for lithium is four to five. The larger numbers of patients in the evidence base for atypical antipsychotic drugs, as noted by the authors, reflect the commercial interest in penetrating the depression market, but the manufacturers of these drugs have studiously avoided testing their products against lithium. These concerns about efficacy and relative efficacy were not addressed.

Finally, there is no evidence that augmentation with atypical antipsychotic drugs is useful in the long-term. Drs. Nelson and Papakostas did not note that a study of depressive relapse prevention with risperidone augmentation was negative. No long-term safety or efficacy data have been posted for aripiprazole in the treatment of depression, even though a 52-week study was completed in November 2007 [ClinicalTrials.gov registry number, NCT00095745]. On the basis of the presently available data, psychiatrists should be more forthright in pointing out the limited effectiveness as well as the risks and adverse effects of atypical antipsychotic drugs in the treatment of depression, especially in primary care.

Re: effectin xr - anksioznost

$
0
0
Pozdrav!

Jaz bi tukaj samo nekaj dodala. Iz lastnih izkušenj in iz izkušenj znancev lahko povem, da efectin zna zelo poslabšati ankisoznost! Eno je teorija, ki jo psihiatri zelo dobro obvladate, druga pa je praksa, ki jo doživljamo mi pacienti. In Efectin nikakor ni prva izbira za anksiozno motnjo! Dokazano je, da je veliko bolj primeren Paroxat ali pa Cipralex ali pa recimo Mirzaten, kot pa Efectin. Vsak se drugače odziva na zdravila in ja obstajajo ljudje, ki jim je Efectin pomagal. Vendar to je bilo večinoma pri ljudjeh, ki so imeli depresijo, ne pa čisto generalizirano anksiozno motnjo. Tudi moj psihiater je mnenja, da Efectin ni za ankso in ga nikoli v ta namen ne predpisuje.

Re: effectin xr - anksioznost

$
0
0
Pozdravljeni,

Če pazljivo preberete moj odgovor, boste videla, da nisem nikjer napisala, da je venlafaksin prva izbira pri anksioznosti. Prva izbira so še vedno SSRI (selektivni zaviralci ponovnega prevzema serotonina). Stranski učinek ki ga vi opisujete je skupen za SSRI-je in venlafaksin, verjetno zato, ker venlafaksin do 225mg odmerka deluje kot navaden SSRI.
Moje izkušnje so z venlafaksinom zelo dobre, je pa uvajanje pogosto naporno, ker je ob vsakem zvišanju odmerka izbruh anksioznosti, ki je običajno prehoden, je pa precej neprijeten.

Lep pozdrav,

Re: SHIZOFRENIJA prosim čimprej odgovor

$
0
0
Hvala za odgovor. Javljam se ponovno. Soseda je morala prebiti eno uro pri meni, saj ni imela kam iti in danes je bil res show, scenarij za film. Menjave "oseb" v normalno kadarkoli rečem "meni se ne zdi tako, ker je vedno na tvoji strani, stoji ti v bran" ali če vprašaš direktno glede ene nemogoče zgodbe npr. da ji ključ hoče nekaj narediti (mislim da govori v šifrah, ki jih ne razumem), ampak mi bo ključ pokazal če želim in začne se zgodba z šepetanjem dogovarjanjem, bolj sramežljivo držo in blaznim (obrambnim) smehom, kot otrok pred tremo. Izjave so, če jih jemljemo za uresničljive, grozljive, ampak kot mi je rekla med. sestra, ne da se prenesti odgovornost na splošnega zdravnika ali psihijatra, kvečjemu se kličejo določene tel. št, ki mi jih je dala, če je oseba nasilna. Da bi bila fizično nasilna, to ne, ampak če mi prinese razdrobljene sladice in se skrivnostno smeji in šepeta kako bom spoznala nekaj novega in nikoli več ne bo isto, ta prikrita nevarnost čudnega obnašanja mi daje skrbi. Družina seveda ve in nobenem ni do tega da jo odpeljejo na silo ker ne jemlje zdravil, seveda je še bolj neverjetno da bi nekdo za svojega domačega klical prvo pomoč ali policijo če nekoga napade, te stvari se skušajo pomiriti z grožnjami in pozabiti. Bi pa morala biti neka strokovna oseba, ki ve kaj je nevarno in kaj ne, da jo prepriča da bo brez tablet slabše. Sama nima prava govoriti o tabletah, kvečjemu od nje izvem da ne dobi od zdravnika tablete za nespanje, kakšne bolj posebne tablete pa so prepovedana tema, kot tudi termin psihologija. Prijemi zdravnikov če pridejo na dom bi morali biti bolj človeški, ne da pride nek tim v belih haljah in da bolana oseba takoj ve da je problem v njej, ker to doživlja kot napad na njeno svobodo, zdravniki bi morali priti v civilu npr. kot prijatelji, kot ključavničarji in skozi pogovor ugotoviti ali je res nevarna, ali ne, glede na to da se dobro kontrolira, npr. če poveš da če bo tako kričala in razbijala bodo mislili da je nasilna in jo bodo odpeljali, potem se ali razjezi, ali neha če je dosti ljudi okrog. Ne moreš reči da je bolana, ni dokazov razen starega bolniškega kartona. Kako takrat ravnati? Osebni zdravnik baje (noben iz družine mi noče reči kdo je), je že klical celo družino, da ne more več delati tako, da ga stalno kliče ena oseba iz družine glede te bolane osebe da ne jemlje zdravil in da on ne more nič. Ta oseba, ki kliče ne more hoditi in tudi sama včasih pretirava, a ne vemo več ali so obe ali samo ena z to težavo. Kako veš, ali oseba igra da doživlja drugo osebo in neverjetne filme v glavi, ali to res doživlja in kako veš ali je nevarna? Hvala in oprostite za dolga vprašanja.

Re: multipla osebnost

$
0
0
Pravite, da je za nekatere psihijatre vprašljivo ali multipla osebnost obstaja ter da kot taka mogoče obstaja z namenom vplivanja/manipuliranja. To me zanima, torej če nekdo nerealne stvari, blodi, kako lahko vemo ali je to manipuliranje, ali resno blodi, ali resno misli da je tako? Govorim o primeru ko se oseba v roku 10tih minutah, če čuti resnično grožnjo, včasih tudi prej, včasih takoj, zave svojih besed in se spremeni v normalno osebo z normalnim obnašanjem in svojimi normalnimi vedenjskimi vzorci. Taki osebi če igra ne bom hodila v trgovino, na pošto in tipkala sms-e, kako vem če igra?

Hvala za odgovor.

Re: Prisilne misli ali kaj?

$
0
0
Spoštovani Nekdo!

Dober prijatelj ima enake težave. Obremenjuje ga ena beseda, ki se mu večkrat na dan pojavlja v mislih. Ta mu sproži slabo razpoloženje, tesnobnost in razdražljivost. Pojavila se je v prvem letniku fakultete. Po izgledu je čisto vredu, nekonflikten, prijazen fant. Jemlje antidepresiv, ki mu pomaga, a osnovna motnja ostaja. Ne vemo, kako jo rešiti.

Vem, da je od objave že več kot deset let, a se obračam na vas v želji, da mu pomagam.

Rada bi vas vprašala, kako ste motnjo rešili? Ste obiskali psihiatra, psihoterapevta?

Za odgovor se vam iskreno zahvaljujem.
(Če želite, si lahko piševa zasebno.)

Lp
Nina

Re: effectin xr - anksioznost

$
0
0
Pozdrav vsem skupaj!

Jaz pa bi dodal, da se na zdravila res vsi drugače odzivamo in da je včasih res potrebno kar nekaj poskusov, preden najdeš pravo zdravilo zase.
Jaz sem najprej jemal Cipralex in mi ni bilo fajn, nervoza se je poslabšala. Nato sem poskusil efectin in je bilo isto, samo še slabše sem spal. To pa je še poslabšalo nervozo.
Meni je najbolj pomagal Trittico, ki ga jemljem zdaj že eno leto 300 mg zvečer. Je odlično zdravilo, spanec na njem je odličen, nervoze več ni, ne ovira me pri spolnosti, nima vpliva na apetit. Skratka zame je Trittico najboljši in mislim, da se ga precej malo predpisuje, kot da bi pozabili, da obstaja.

Lep pozdrav!

Re: SHIZOFRENIJA prosim čimprej odgovor

$
0
0
Pozdravljeni,

žal, ne razumem najbolj kaj bi vi v resnici želeli. Vedeti, ali je oseba resnično bolana, in ali je nevarna? Tega jaz, ne morem vedeti. Kar se tiče same nevarnosti, je običajno naš občutek dovolj natančen, za diagnosticiranje duševne motnje je običajno potrebno malo več znanj in izkušenj. Kako se boste do gospe obnašali je boj vprašanje vaših socialnih veščin in vrednot. Ljudje smo različni in imamo različne pomanjkljivosti, ali jo lahko enostavno sprejmete takšno kot je, če že nimate občutka da vas ogroža?

Lep pozdrav,

Re: multipla osebnost

$
0
0
Pozdravljeni,

vas zanima, ali je določeno vedenje posledica bolezni, ali gre, bolj enostavno za manipulacijo? Če vas to zanima, je to včasih zelo težko ločiti. Običajno smo pozorni na skladnost verbalne in neverbalne komunikacije, ampak je za to potrebno veliko veščine in izkušenj. Še to vam ne zagotavlja, da boste 100% detektirala "lažnivca".
Vas je to zanimalo?

Lep pozdrav,

Re: Prisilne misli ali kaj?

$
0
0
Pozdravljeni,

čeprav je tema "stara", se bo morda oglasil nekdo ki ima podobne izkušnje. Če vas bo še kaj zanimalo, lahko vprašate.

Lep pozdrav,

Re: effectin xr - anksioznost

$
0
0
Pozdravljeni,

hvala vam, da ste z nami delili svoje izkušnje. Trittico osebno predpisujem precej pogosto in ima svoje mesto v zdravljenju depresivnih in anksioznih motenj, predvsem ko zelo iztopa nespečnost. Se pa z vami zelo strinjam, da je včasih potrebno poskusiti več zdravil, saj je odziv zelo individualen.

Srečno in lep dan vam želim,

Re: SHIZOFRENIJA prosim čimprej odgovor

$
0
0
Spoštovana dr., Fiket,
hvala, razumela ste vprašanje.
Še samo en odgovor, ki ga prosim je - zakaj menite da je normalno pustiti človeka zraven sebe, ga sprejeti takšen kot je, bolan? Saj ni da se tu ne da nič narediti! Saj trpi! On in družina. Seveda noben noče biti črni kozel, ki kliče 112. Vejo kako kruto je to. Če nebi ona trpela, nebi na vsak načih želela imeti pogovore z mano! Nekaj se je v preteklosti zgodilo in to skuša dati ven, prav hoče da to nekdo analizira, ne razumem zakaj psihijatri ne vidijo to kot avtomatični klic v pomoč. Seveda se ne more odpreti vsakemu psihijatru, beli plašč in to, ki ji nakazuje da je bolana. To je najbrž najbolj normalna oseba z nerešenimi travmami, katere je najbrž nekdo drugi povzročil, ki jih ji noben ne pomaga vržti ven iz sebe, priznati. Vprašanje tudi, ali je psihijater moški ali ženska, če imaš zlorabo se tistem spolu ki te je zlorabljal ne odpreš, logično.

To spodaj si lahko preberete le če vas zanima.

Ne, jaz SE čutim ogroženo, ampak na momente in še to ne vem ali so grožnje prazne. Včeraj je bilo mogoče drugič ali tretjič v tolikih letih, da sem se zaradi nekega njenega nenavadnega obnašanja tresla. Za spremembo je bilo prijetno videti da se smeji, so pa tiste vmesne faze, ko se odpira, zelo neprijetne.

Včeraj sem vprašala Idrijo za mnenje in danes mi je dr., ki mi je včeraj dala svojo tel. št, povedala glede na današnje dogodke, da danes vseeno moram poklicati 112, da ji z tem pomagam, da mi bo potem hvaležna. To ne morem, si ne upam, tudi družina pravi da to ni na meni, čeprav družina nikoli ni imela takih pogovorov z njo, z njimi je samo predrzna, ne odpre se, ne spušča jih v svoj svet, kje ji nekdo grozi in ji je nekdo že nekaj naredil in sedaj mora ona preventivno nekomu nekaj narediti da ta nekaj takega ne naredi ponovno. Ampak ne ve še komu, kdo je ta nekdo, ta grožnja.

Moje pričanje poznajo njena družina, institucija za to-psihijater ki je najdel njene podatke in večkrat v preteklosti je bil opozorjen osebni zdravnik, ki mu je sledenje tega dela odveč.

Soseda je najbrž nekajkrat ugotovila, da se zdravi lahko z pogovorom, z odpiranjem neki osebi (tokrat meni) in po včerajšnjem odpiranju svojega sveta meni, obsedeno išče mojo družbo za pogovor, žal sem se zaradi strahu izolirala, in ji povedala da se čutim ogroženo in da me ni doma,, ampak je kljub temu klicala na telefon, grobo trkala na vrata in kričala pod stavbo moje ime. Pojačala sem ključavnico danes. Kasneje se je še lagala da ji moram pomagati ven iz stanovanja (razbiti njena vrata) čeprav je imela ključe pri sebi in potem še da ji moram pomagati razvaliti ključavnico, za priti v stanovanje, čerpav je spet imela ključe pri sebi. Vem da jih je imela, ker sem skozi moja vrata slišala, ko je nehala ropotat z vrati in kričat, da je potem odklenila in šla dol. Enako za nazaj (na hodnikih se vse sliši, tudi to da je bila popolnoma sama). Najbrž bo v današnjem času vse normalno in marsikaj bomo očitno morali spejeti za normalno, mogoče ko tudi psihijatre zamenjajo roboti, mogoče se bodo vedeli bolj čuvstveno, tj. bolj racionalno saj je dolgoročno bolj rentabilno probleme rešiti z pogovori, ne z zdravili in potem zdravljenjem stranskih učinkov zdravil. V razmislek - iz tega razloga v tujini žal že delajo na temu.

Re: Prisilne misli ali kaj?

$
0
0
Ga. Daniela Fiket, lahko potem vas vprašam za mnenje?
Jemlje Cipramil, 1 tableto zvečer. Zdravilo mu je predpisala osebna zdravnica. Kako naprej? Kako odpraviti to vsiljeno besedo?

Hvala za odgovor.
Viewing all 20655 articles
Browse latest View live


<script src="https://jsc.adskeeper.com/r/s/rssing.com.1596347.js" async> </script>